Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Pogovor s frizerjem Borutom Kusterjem
Borut Kuster je frizer mlajše generacije, kar pa ne pomeni, da ima malo izkušenj. V 15. letih dela si je prigaral lasten salon, v katerem preživi 11 ur na dan: “Jaz delam 11 ur že 10 let, se v bistvu navadiš. Ne vem, težko je razložiti … To je meni droga.” Frizerske škarje je letos prvič med dopustom pustil doma. Pred tem so ga spremljale povsod, tudi na potovanjih.
Se spomnim, ko sem šel prvič v London, sem imel v ročni prtljagi svoje škarje. Takrat mi je rekel sodelavec: “Imaš škarje v kovčku?” Jaz pa: “Ne, v ročni prtljagi, kaj pa ima za biti?” “Borut, škarje imaš št. 7, to gre 2 cm čez dlan, to je hladno orožje.”
Zgodbe o prvem obisku frizerja so zgodbe, ki jih stranke Borutu pogosto pripovedujejo. Prva Borutova izkušnja s frizerjem pa je bila, za razliko od tistih, ki jih ponavadi sliši, odlična. Kljub temu, da je bil razlog za obisk frizerke dokaj travmatičen: zažgani lasje.
Ta gospa me je posedla na en tak lep stolček v obliki avtočka. Me je dvignila in me počasi začela s mašinco striči. Celo glavo je obrila razen sprednjega dela, ki ga je pustila malo gor. Tudi ko sem šel s stola dol sem prijel tisto največjo metlo in začel pometati. Tega se prav živo spomnim.
To so bili časi, ko sta bili pri moških popularni dve frizuri: “piggy tail” oz. prašičji repek in “špukfelna” oz. pobrita glava s prečko spredaj.
Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu – iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Kljub temu so stereotipi o frizerjih še kako prisotni. Tisti najbolj zakoreninjeni so, da so frizerji “zelo nerazgledani, neumni in vsi geji,” iz lastnih izkušenj pove Kuster.
Težko je potem stranki razložiti, zakaj se pa moti, ker jo zelo hitro lahko užališ. Ker stranka ima še vedno vedno prav. Stranka je tista taglavna.
Pa če je stranka brezdomec? V zadnjem času po spletu krožijo zgodbe frizerjev, ki brezdomcem podarjajo striženje. Ena od zgodb je navdihnila tudi Boruta, a njegov poskus se je izjalovil. V spodnjem posnetku preverite, zakaj. Izvedeli boste tudi, zakaj se je začelo njegovo sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Pogovor s frizerjem Borutom Kusterjem
Borut Kuster je frizer mlajše generacije, kar pa ne pomeni, da ima malo izkušenj. V 15. letih dela si je prigaral lasten salon, v katerem preživi 11 ur na dan: “Jaz delam 11 ur že 10 let, se v bistvu navadiš. Ne vem, težko je razložiti … To je meni droga.” Frizerske škarje je letos prvič med dopustom pustil doma. Pred tem so ga spremljale povsod, tudi na potovanjih.
Se spomnim, ko sem šel prvič v London, sem imel v ročni prtljagi svoje škarje. Takrat mi je rekel sodelavec: “Imaš škarje v kovčku?” Jaz pa: “Ne, v ročni prtljagi, kaj pa ima za biti?” “Borut, škarje imaš št. 7, to gre 2 cm čez dlan, to je hladno orožje.”
Zgodbe o prvem obisku frizerja so zgodbe, ki jih stranke Borutu pogosto pripovedujejo. Prva Borutova izkušnja s frizerjem pa je bila, za razliko od tistih, ki jih ponavadi sliši, odlična. Kljub temu, da je bil razlog za obisk frizerke dokaj travmatičen: zažgani lasje.
Ta gospa me je posedla na en tak lep stolček v obliki avtočka. Me je dvignila in me počasi začela s mašinco striči. Celo glavo je obrila razen sprednjega dela, ki ga je pustila malo gor. Tudi ko sem šel s stola dol sem prijel tisto največjo metlo in začel pometati. Tega se prav živo spomnim.
To so bili časi, ko sta bili pri moških popularni dve frizuri: “piggy tail” oz. prašičji repek in “špukfelna” oz. pobrita glava s prečko spredaj.
Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu – iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Kljub temu so stereotipi o frizerjih še kako prisotni. Tisti najbolj zakoreninjeni so, da so frizerji “zelo nerazgledani, neumni in vsi geji,” iz lastnih izkušenj pove Kuster.
Težko je potem stranki razložiti, zakaj se pa moti, ker jo zelo hitro lahko užališ. Ker stranka ima še vedno vedno prav. Stranka je tista taglavna.
Pa če je stranka brezdomec? V zadnjem času po spletu krožijo zgodbe frizerjev, ki brezdomcem podarjajo striženje. Ena od zgodb je navdihnila tudi Boruta, a njegov poskus se je izjalovil. V spodnjem posnetku preverite, zakaj. Izvedeli boste tudi, zakaj se je začelo njegovo sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Otoška država Francoska Polinezija je država bujnih vulkanskih otokov in eksotičnih plaž, kjer je naša tokratna nočna gostja Jasna Tuta preživela tri leta. Posamezne otoke je spoznavala z jadrnico, ki je bila zadnje desetletje njen dom. V tokratnem nočnem obisku torej o bananah in ananasih, o polinezijskih plesih, glasbi in ljudeh ter o vsakdanu na majhni jadrnici sredi velikega oceana. Gostil jo bo Andrej Šavko.
Na prste ene roke bi lahko prešteli specialiste za spolno medicino, ki delujejo pri nas, a bi jih zagotovo potrebovali več. "Težav, s katerimi se ljudje soočamo v spolnosti, namreč ni malo, predvsem pa bi se o njih morali pogovarjati", je mnenja hematologinja, specializantka interne medicine, tudi specialistka za spolno medicino in psihoseksualna terapevtka dr. Frosina Krstanoska, ki jo je pred leti pot iz rodne Makedonije zanesla v Slovenijo. Zakaj ljudje potrebujemo spolnost in zakaj je pomembna? S kakšnimi težavami v spolnem življenju se ponavadi srečujejo moški in in s kakšnimi ženske? Kakšna je razlika med seksualnim terapevtom in seksologom in zakaj spolnost ni samo za zdrave in mlade. O vsem tem bo Peter Močnik v noči na petek razmišljal z dr. Krstanosko, ki se med drugim ukvarja tudi s področjem onkoseksologije. Vabljeni v njuno družbo takoj po polnoči.
Marec je mesec ozaveščanja o o endometriozi, zelo pogosti in resni bolezni, ki v povprečju prizadene vsako 10to žensko. Predsednica društva Endozavest, Branka Pestar Hajšek, nam bo o simptomih, zdravljenju in pogosto tudi nerazumevanju te bolezni, več povedala po polnoči, ko bo gostja v studiu. Pripravlja Darinka Čobec.
Mnogo pesmi je zvenelo iz grla nocojšnjega gosta, ki je lani slavil 45 let glasbenega delovanja. V nočnem programu bomo slišali pesmi iz njegovega opernega repertoarja, se spominjali let z ansamblom Štajerskih 7, poudarek pa bodo seveda pred kratkim izdani albumi in načrti za prihodnost neumornega pevca z močnim in odločnim, a žametnim glasom, ki sicer najraje prepeva polke in valčke, blizu pa so mu tudi italijanske kancone. Z voditeljico Lucijo Grm bomo pokukali v zakulisje življenja in glasbe Rudija Šantla.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kirurg Boštjan Mlakar pravi, da ga ni moč popredalčkati. Kar je seveda res; gost nocojšnjega Nočnega obiska je vse prej kot običajen zdravnik. Specializiral se je za področja, ki so na sploh in tudi v medicini še vedno precejšen tabu. Tudi za nočni pogovor si je izbral vse prej kot konvencionalne teme: varanje, poligamija, spolne bolezni, lepotni posegi ? Zakaj bi druge obsojali, jih prepričevali, jim dopovedovali, jih spreminjali, se sprašuje dr. Mlakar. Res, zakaj pa, se sprašuje tudi Iztok Konc, ki bo Boštjana Mlakarja gostil v studiu nočnega programa.
Burkina Faso je država v Zahodni Afriki, tik pod prostorno Saharo, kjer živijo najbolj nasmejani in najbolj prijazni ljudje na svetu. Ko enkrat vdihneš vroč afriški zrak in se srečaš s prvim nasmejanim obrazom domačina veš, da se boš vračal … morda nekoč celo ostal. Iris Skrt je državo prvič obiskala pred petimi leti in se še vedno redno vrača tja. Že ko je prvič stopila z letala, je vedela, da se bo tam počutila kot doma. V tokratnem nočnem programu, torej več o eni najrevnejših držav na svetu, z malo naravnih bogastev, ki pa je znana kot dežela poštenih in ponosnih ljudi. Pripravlja Andrej Šavko.
Urša Menart je režiserka in scenaristka, zdaj tudi predsednica Društva slovenskih režiserjev, sicer pa prva režiserka z nagrado vesna za najboljši film. Med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je preživljala z inštruiranjem deskanja na snegu, zadnjih deset let pa ustvarja predvsem dokumentarne filme. Pred kratkim je končala svoj prvi igrani celovečerni film z naslovom Ne bom več luzerka, poleg dela pa ji ta hip največ časa vzame prizadevanje za izboljšanje razmer, v katerih delajo slovenski filmski ustvarjalci. Na začetku petkove noči se bo z Uršo Menart v filmski svet preselila voditeljica Tadeja Bizilj.
Na obisk prihaja vsestranska in vedno pozitivna pevka Nina Pušlar. Vas zanima, kaj še počne ob glasbi? Poslušajte po polnoči, ko jo bo po treh letih ponovno gostil Robert Zajšek
Zanima ga razmerje med človekom in tehnologijami. Naša omreženost s spletom, fascinacija s podobami, neustavljiva potreba po gledati in biti viden – vedno in povsod. O tem piše v svoji novi knjigi Videni, ki je tik pred izidom. Raziskuje tudi drugo sodobno folkloro, denimo obnašanje v prometu. Zanima ga varovanje narave, altruizem, prostovoljstvo, trajnostna mobilnost. V naslednji raziskovalni ekspediciji se podaja brskat po skrivnem življenju smeti. Dr. Dan Podjed je znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in projektni sodelavec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Antropolog, ki je prepričan, da v prihodnosti ne bomo vse večji digitalni odvisneži, temveč se bomo vrnili k pristnim medčloveškim odnosom in živemu druženju. Dana Podjeda bo gostila Nada Vodušek.
V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
Vedno več ljudi tudi v Sloveniji prisega na veganski način prehranjevanja. Kaj sploh je veganstvo in kaj pomeni biti vegan? Gre za modno muho, kjer posameznik ne uživa več živil živalskega izvora, ali gre za nekaj večjega? Gre za filozofijo in način življenja se strinjata naša nocojšnja sogovornika Nataša Smolič iz društva Animal Angels in Matej Glivar, ki vodi projekt Zgodbe Veganov.
Na nočni obisk pride Katja Železnik, ki svoj čas posveča kinologiji in psički Dini. Katja jo je domov prinesla iz zavetišča in z njo začela spoznavati življenje štirinožnih prijateljev, ki morajo skozi prevzgojo. Kot prostovoljka je sprehajala zavetiščne pse in tiste po vaseh, ki so potrebovali družbo, zato si je nadela simpatično ime sprehajalka psov. Katja svoje kinološke izkušnje nadgrajuje z izobraževanjem doma in po svetu, v zadnjem obdobju pa je na novo postavila program vodenih socializacij. O tem in ostalem bo govorila z Barbaro Čepirlo.
Novinarka Jolanda Bertóle je znan obraz športnega uredništva naše televizije. Večkrat se spomni svojih začetkov in tudi tega, da je v svojih rokah držala rekord v dežurstvih. Največjih plavalnih, drsalnih in jadralnih tekmovanj si ne moremo predstavljati brez njenega glasu in komentarja. Kolegi jo opisujejo kot simpatično, delavno in pošteno sodelavko; njena pozitivna energija in navdušenje sta nalezljiva. In tudi zato smo Jolando Bertóle povabili na Nočni obisk. Na druženje in pogovor jo je povabil Iztok Konc.
Mariborska knjižnica letos zaznamuje 70 let. Kakšni so bili njeni začetki, kako uspešna je Mariborska knjižnica pri svojem delu in kakšno je njeno poslanstvo danes, pa tudi kaj v tej ustanovi pripravljajo ob jubileju boste izvedeli po polnoči. Z nami bo direktorica Mariborske knjižnice in bibliotekarka Dragica Turjak.
Platon je o glasbi napisal, da je moralni zakon. Vesolju daje dušo, umu krila, domišljiji polet in šarm ter veselje do življenja. In tega zakona se trdno drži gostja nočnega programa Maša Tiselj, ki z njo – glasbo namreč – živi, diha, leti, šarmira tako sodelavce kot uživalce njenega podajanja, pa naj gre za glasbeno ali igralsko, predvsem pa je polna veselja do življenja. Ali je za to zaslužna glasba ali Maša sama, bo razkrila v pogovoru z nočno gostiteljico Lucijo.
Kako in zakaj se človek namesto medicini zapiše časnikarstvu? Kdo vse in zakaj smo lahko zmagovalci, čeprav nam usodno zboli otrok? Odgovarja Bogi Pretnar, nočna gostja, ki nas je tokrat popeljala v zgodovino in zakulisje časopisne hiše Delo, v čase od njenih začetkov v dokumentaciji do Stopovih Viktorjev in limon ter Gongov popularnosti Vikend magazina, od uredništva za šolstvo do kulinaričnih tekmovanj in Odprte kuhinje. Bogi Pretnar je bila gostja Eve Longyka Marušič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov