Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).

Prvega programa se lahko udeležijo le študenti, drugega mladi, stari med 18 in 26 let, potrebno je osnovno znanje angleščine. Mladi se v ZDA lahko odpravijo za tri delovne mesece, po končanem delu pa lahko po državi še en mesec potujejo. Na voljo so predvsem sezonska dela v turizmu. Najnižja urna postavka je 7,5 dolarja, povprečna okoli 10 dolarjev, del zaslužka pa prinesejo tudi napitnine. V treh mesecih je tako mogoče zaslužiti med 5 in 10 tisoč dolarji. Kot pravijo vsi trije sogovorniki, zaslužek ni glavni motiv večine, ki se odpravi na delo v ZDA. Veliko pomembnejše so jim izkušnje, ki jih pridobijo na drugi strani luže.

Delo v kampu za ljudi s posebnimi potrebami

Anica Vodnik se je na delo v ZDA prvič odpravila letos poleti. Delala je v kampu za ljudi s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi, osebe z downovim sindromom) v zvezni državi New Jersey. Bila je daleč od velikih mest, sredi gozda, v leseni hišici ob jezeru. Že takoj, ko je prišla v kamp, je na vratih opazila list, ki je sporočal, da morajo biti uporabniki kampa izjemno previdni pri tem, kam odlagajo hrano in na nočnih sprehodih, saj v gozdu poleg kampa živijo trije medvedi: “Tretji dan sem ga že imela priložnost videti. Moram pa povedati, da smo imeli na začetku tudi tečaj, kaj narediti, če pride medved v kamp, in vsi smo se poskrili takoj, ko smo zaslišali sireno.”

“Naši gosti so potrebovali 24-urno nego, zato smo spali v prostorih skupaj z njimi. Cel čas sem spala z napol odprtimi očmi, saj se je vsaj enkrat na 14 dni zgodilo, da me je nekdo opazoval med spanjem in mi to potem zjutraj z veseljem tudi povedal. Seveda so to moji varovanci delali dobronamerno, saj so se bali, če sem še vedno tam oziroma če sem v redu,” razlaga Anica, ki dodaja, da so počitnikarji ob odhodu velikokrat tudi jokali in tožili, da nočejo oditi.

Vodja oddelka za čiščenje v letovišču

Klement Perko se je na poletno delo v ZDA odpravil že štirikrat- vsako leto od 2013 naprej. Delal je v ruralnem okolju, okoli 130 let starem kampu ob jezeru, ki ga obkrožajo tipične gole ameriške počitniške hišice. Svoje delovno mesto vodje oddelka za čiščenje si je priboril v prvih dneh med uvajanjem: “Tudi sicer sem zelo natančen, kar se tiče čiščenja. Med uvajanjem sem si hitro zapomnil, kaj je treba narediti, opazil, kar je bilo narobe. Ker ni bilo v kampu nikogar od povratnikov, so za vodjo določili mene.”

“Delal sem od 8. do 17.30, fiksnega urnika nisem imel, tam sem bil zato, da sem pomagal sodelavcem, urejal birokratske zadeve, urnike, skrbel za to, da so bile vse potrebščine na voljo, da sem obiskoval goste in jih spraševal, če so zadovoljni,” razlaga Klement. Pravi, da zna zdaj brez težav v nekaj minutah postlati posteljo po ameriško – tako, da so vse rjuhe in pregrinjala napeti zelo tesno. Ne dovolj tesno postlana postelja je bila sicer v času njegovega dela ena najpogostejših pritožb: “Ljudje so zelo različni. Imaš take, ki jim je popolnoma vseeno. Druge, ki tja hodijo že 25 let in vedo, da je to sredi gozda, v divjina, tam so medvedi, pajki in prva zahteva, ki jo imajo, ko pridejo, je, če se lahko znebimo vseh žuželk. Nekatere moti tudi, da je zunaj preveč dežja.”

Inštruktor kajtanja na Havajih

Gašper Štih si je v ZDA izbral službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko – na Havajih je leta 2013 in 2016 turiste inštruiral kajtanje. “Moj delovnik je bil zelo sproščen. Učil sem kajtati ljudi, ki so prišli na počitnice in si to zaželeli. Ko sem zjutraj vstal, sem se odpravil supat ali surfat, odvisno od tega, kaj je bilo bolj prijetno, se potem odpravil na plažo, kjer sem učil, potem pa odvisno od tega, ali sem imel učence ali ne. Ko je veter ugasnil, sem zaključil s svojim delom, se odpravil na kosilo ali večerjo. Nisem sem pretegnil, niti nisem imel takšnega namena. Vsi gostje na Havajih so tudi izredno prijazni, ne glede na to, če zamudiš, če nekaj narobe narediš, vse oprostijo. Ne briga jih za tvoje napake, prišli so na počitnice.”