Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).
Prvega programa se lahko udeležijo le študenti, drugega mladi, stari med 18 in 26 let, potrebno je osnovno znanje angleščine. Mladi se v ZDA lahko odpravijo za tri delovne mesece, po končanem delu pa lahko po državi še en mesec potujejo. Na voljo so predvsem sezonska dela v turizmu. Najnižja urna postavka je 7,5 dolarja, povprečna okoli 10 dolarjev, del zaslužka pa prinesejo tudi napitnine. V treh mesecih je tako mogoče zaslužiti med 5 in 10 tisoč dolarji. Kot pravijo vsi trije sogovorniki, zaslužek ni glavni motiv večine, ki se odpravi na delo v ZDA. Veliko pomembnejše so jim izkušnje, ki jih pridobijo na drugi strani luže.
Anica Vodnik se je na delo v ZDA prvič odpravila letos poleti. Delala je v kampu za ljudi s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi, osebe z downovim sindromom) v zvezni državi New Jersey. Bila je daleč od velikih mest, sredi gozda, v leseni hišici ob jezeru. Že takoj, ko je prišla v kamp, je na vratih opazila list, ki je sporočal, da morajo biti uporabniki kampa izjemno previdni pri tem, kam odlagajo hrano in na nočnih sprehodih, saj v gozdu poleg kampa živijo trije medvedi: “Tretji dan sem ga že imela priložnost videti. Moram pa povedati, da smo imeli na začetku tudi tečaj, kaj narediti, če pride medved v kamp, in vsi smo se poskrili takoj, ko smo zaslišali sireno.”
“Naši gosti so potrebovali 24-urno nego, zato smo spali v prostorih skupaj z njimi. Cel čas sem spala z napol odprtimi očmi, saj se je vsaj enkrat na 14 dni zgodilo, da me je nekdo opazoval med spanjem in mi to potem zjutraj z veseljem tudi povedal. Seveda so to moji varovanci delali dobronamerno, saj so se bali, če sem še vedno tam oziroma če sem v redu,” razlaga Anica, ki dodaja, da so počitnikarji ob odhodu velikokrat tudi jokali in tožili, da nočejo oditi.
Klement Perko se je na poletno delo v ZDA odpravil že štirikrat- vsako leto od 2013 naprej. Delal je v ruralnem okolju, okoli 130 let starem kampu ob jezeru, ki ga obkrožajo tipične gole ameriške počitniške hišice. Svoje delovno mesto vodje oddelka za čiščenje si je priboril v prvih dneh med uvajanjem: “Tudi sicer sem zelo natančen, kar se tiče čiščenja. Med uvajanjem sem si hitro zapomnil, kaj je treba narediti, opazil, kar je bilo narobe. Ker ni bilo v kampu nikogar od povratnikov, so za vodjo določili mene.”
“Delal sem od 8. do 17.30, fiksnega urnika nisem imel, tam sem bil zato, da sem pomagal sodelavcem, urejal birokratske zadeve, urnike, skrbel za to, da so bile vse potrebščine na voljo, da sem obiskoval goste in jih spraševal, če so zadovoljni,” razlaga Klement. Pravi, da zna zdaj brez težav v nekaj minutah postlati posteljo po ameriško – tako, da so vse rjuhe in pregrinjala napeti zelo tesno. Ne dovolj tesno postlana postelja je bila sicer v času njegovega dela ena najpogostejših pritožb: “Ljudje so zelo različni. Imaš take, ki jim je popolnoma vseeno. Druge, ki tja hodijo že 25 let in vedo, da je to sredi gozda, v divjina, tam so medvedi, pajki in prva zahteva, ki jo imajo, ko pridejo, je, če se lahko znebimo vseh žuželk. Nekatere moti tudi, da je zunaj preveč dežja.”
Gašper Štih si je v ZDA izbral službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko – na Havajih je leta 2013 in 2016 turiste inštruiral kajtanje. “Moj delovnik je bil zelo sproščen. Učil sem kajtati ljudi, ki so prišli na počitnice in si to zaželeli. Ko sem zjutraj vstal, sem se odpravil supat ali surfat, odvisno od tega, kaj je bilo bolj prijetno, se potem odpravil na plažo, kjer sem učil, potem pa odvisno od tega, ali sem imel učence ali ne. Ko je veter ugasnil, sem zaključil s svojim delom, se odpravil na kosilo ali večerjo. Nisem sem pretegnil, niti nisem imel takšnega namena. Vsi gostje na Havajih so tudi izredno prijazni, ne glede na to, če zamudiš, če nekaj narobe narediš, vse oprostijo. Ne briga jih za tvoje napake, prišli so na počitnice.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).
Prvega programa se lahko udeležijo le študenti, drugega mladi, stari med 18 in 26 let, potrebno je osnovno znanje angleščine. Mladi se v ZDA lahko odpravijo za tri delovne mesece, po končanem delu pa lahko po državi še en mesec potujejo. Na voljo so predvsem sezonska dela v turizmu. Najnižja urna postavka je 7,5 dolarja, povprečna okoli 10 dolarjev, del zaslužka pa prinesejo tudi napitnine. V treh mesecih je tako mogoče zaslužiti med 5 in 10 tisoč dolarji. Kot pravijo vsi trije sogovorniki, zaslužek ni glavni motiv večine, ki se odpravi na delo v ZDA. Veliko pomembnejše so jim izkušnje, ki jih pridobijo na drugi strani luže.
Anica Vodnik se je na delo v ZDA prvič odpravila letos poleti. Delala je v kampu za ljudi s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi, osebe z downovim sindromom) v zvezni državi New Jersey. Bila je daleč od velikih mest, sredi gozda, v leseni hišici ob jezeru. Že takoj, ko je prišla v kamp, je na vratih opazila list, ki je sporočal, da morajo biti uporabniki kampa izjemno previdni pri tem, kam odlagajo hrano in na nočnih sprehodih, saj v gozdu poleg kampa živijo trije medvedi: “Tretji dan sem ga že imela priložnost videti. Moram pa povedati, da smo imeli na začetku tudi tečaj, kaj narediti, če pride medved v kamp, in vsi smo se poskrili takoj, ko smo zaslišali sireno.”
“Naši gosti so potrebovali 24-urno nego, zato smo spali v prostorih skupaj z njimi. Cel čas sem spala z napol odprtimi očmi, saj se je vsaj enkrat na 14 dni zgodilo, da me je nekdo opazoval med spanjem in mi to potem zjutraj z veseljem tudi povedal. Seveda so to moji varovanci delali dobronamerno, saj so se bali, če sem še vedno tam oziroma če sem v redu,” razlaga Anica, ki dodaja, da so počitnikarji ob odhodu velikokrat tudi jokali in tožili, da nočejo oditi.
Klement Perko se je na poletno delo v ZDA odpravil že štirikrat- vsako leto od 2013 naprej. Delal je v ruralnem okolju, okoli 130 let starem kampu ob jezeru, ki ga obkrožajo tipične gole ameriške počitniške hišice. Svoje delovno mesto vodje oddelka za čiščenje si je priboril v prvih dneh med uvajanjem: “Tudi sicer sem zelo natančen, kar se tiče čiščenja. Med uvajanjem sem si hitro zapomnil, kaj je treba narediti, opazil, kar je bilo narobe. Ker ni bilo v kampu nikogar od povratnikov, so za vodjo določili mene.”
“Delal sem od 8. do 17.30, fiksnega urnika nisem imel, tam sem bil zato, da sem pomagal sodelavcem, urejal birokratske zadeve, urnike, skrbel za to, da so bile vse potrebščine na voljo, da sem obiskoval goste in jih spraševal, če so zadovoljni,” razlaga Klement. Pravi, da zna zdaj brez težav v nekaj minutah postlati posteljo po ameriško – tako, da so vse rjuhe in pregrinjala napeti zelo tesno. Ne dovolj tesno postlana postelja je bila sicer v času njegovega dela ena najpogostejših pritožb: “Ljudje so zelo različni. Imaš take, ki jim je popolnoma vseeno. Druge, ki tja hodijo že 25 let in vedo, da je to sredi gozda, v divjina, tam so medvedi, pajki in prva zahteva, ki jo imajo, ko pridejo, je, če se lahko znebimo vseh žuželk. Nekatere moti tudi, da je zunaj preveč dežja.”
Gašper Štih si je v ZDA izbral službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko – na Havajih je leta 2013 in 2016 turiste inštruiral kajtanje. “Moj delovnik je bil zelo sproščen. Učil sem kajtati ljudi, ki so prišli na počitnice in si to zaželeli. Ko sem zjutraj vstal, sem se odpravil supat ali surfat, odvisno od tega, kaj je bilo bolj prijetno, se potem odpravil na plažo, kjer sem učil, potem pa odvisno od tega, ali sem imel učence ali ne. Ko je veter ugasnil, sem zaključil s svojim delom, se odpravil na kosilo ali večerjo. Nisem sem pretegnil, niti nisem imel takšnega namena. Vsi gostje na Havajih so tudi izredno prijazni, ne glede na to, če zamudiš, če nekaj narobe narediš, vse oprostijo. Ne briga jih za tvoje napake, prišli so na počitnice.”
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Gruša Zorn se ukvarja s stiliranjem hrane. Za to, da je postala prava gurmanka, je zaslužna njena botra, ki je deklico s svojo kuho uspela prepričati, da je v usta med obiski v Vipavi dala tudi kaj drugega kot običajne mandarine in pomfri. Drugi kraj, ki je vplival na njeno ljubezen do hrane, pa je Pariz, kjer je delala v podjetju za catering. Tam je opazila, da Francozi veliko več pozornosti posvečajo predstavitvi hrane kot Slovenci. Zdaj se s tem, da nas že s fotografijami prepričana, da smo lačni, ukvarja sama. Pravi, da če hrana ni za pojesti, tudi ni za fotografirati. Zato le redko uporablja pripomočke, kot so brivska pena, motorno olje, umetna barvila ali lepilo, ki so sicer stalnica pri stiliranju hrane.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
V noči na nedeljo se bomo družili z diplomirano slikarko s prav posebnim imenom in poslanstvom. Pšenica Kovačič, ki študij slikarstva nadaljuje na Šoli za risanje in slikanje, Arthouse, je z odliko diplomirala iz Vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na temo stripa in živalske problematike. Minami Kat – mačja svetovalnica, ki jo vodi je ravno praznovala eno leto. Pšena kot ji pravijo prijatelji, je trenutno na dvoletnem izobraževanju o vedenju in dobrobiti mačk. Umetnost, šport in ljubezen do živali združuje ne samo v življenju, temveč tudi v svojih umetniških delih.
Ernest Margon počne mnogo stvari. Je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Pivka, skupaj z zavodom Sopotnik že od njegove ustanovitve skrbi za prevoze starejših na pivškem, vodi trško skupnost Pivka, je ponudnik srečanja sosedov Šempetrcev, aktiven član Kulturnega društva Lipa, ukvarja se z zbiranjem starih razglednic in organizira pohode po poteh kamnitih križev. Maja letos je postal tudi častni občan občine Pivka. O vsestranskem delovanju in razlogih za tako raznolika področja delovanja se bo z Ernestom Margonom pogovarjala Janja Novoselc.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Motnje razpoloženja so veliko bolj pogoste, kot si predstavljamo in kot se o njih govori. Prisotna je močna družbena stigma, tisti s težavami v duševnem zdravju pa občutijo še samostigmo, ponotranjijo zunanje, družbene oznake, da so šibki, manjvredni, nesposobni in jih je strah povedati, kaj se jim dogaja. Kako se soočiti s tovrstnimi občutki in mislimi bomo med drugim spregovorili s psihiatrinjo, prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.
V zadnjih desetletjih je vzpon na Mount Everest postal del turistične ponudbe. Rezultat velikega povpraševanja po vodenem vzponu na najvišjo goro sveta so kolone bolj ali manj pripravljenih gornikov, ki imajo dovolj denarja, da si privoščijo vzpon. Cena tega početja je visoka – samo letos je na gori zaradi gneče in nizkih temperatur umrlo šest ljudi, kopičijo se tudi gore smeti. Kaj narediti? Bi morali za vzpon opraviti dodatne izpite? Je tak vzpon sploh še alpinizem? Kakšen odnos do tega imamo Slovenci? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl v navezi s poslušalci na telefonski številki 01/475 22 22 pripravlja odpravo na vrh nočnega radijskega programa.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Krav maga je borilna veščina, ki uči, kako za nevtralizacijo nasprotnika oz. napadalca izrabiti naravne telesne reflekse. Gre za tehniko samoobrambe, ki so jo razvile in v začetku uporabljale samo vojska, specialne enote in tajne službe, tudi Mossad. Sčasoma so veščino prilagodili civilistom – primerna je predvsem za samoobrambo na ulici. Krav mago je k nam, torej v Slovenijo, pripeljal inštruktor Matjaž Petan, njega pa bo noč pripeljala na nacionalni radio, v oddajo Nočni obisk.
Natalija Šimunović prepleta glasbo in pisanje v življenju in svojih literarnih delih, zato bo se tudi torkov nočni klepet sukal po prostorjih glasbe in literature. V pogovoru o lepoti, resnici in ljubezni ter neizprosnem toku naključij, ki se skozi kalejdoskop življenja v vedno novih vzorcih včasih prelijejo v temnejše odtenke, se bosta lesketala tudi avtoričin nagajivi humor in ustvarjalna sila. Pred mikrofon jo je povabila Mateja Perpar.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Bolečine so sestavni del ekstremnih tekaških preizkušenj, pravi ajdovski ultramaratonec Andi Mamič, ki še dodaja, da na tekmah in treningih neprestano posluša svoje telo, a ga ne razume vedno. O pripravah na dolgotrajni napor, o preseganju meja telesnih sposodbnosti, o vzponih in padcih in nasploh o premagovanju ekstremnih razdalj, Andi tudi predava. Nekaj tovrstnih misli v pogovoru s Sandijem Škvarčem deli tudi v nočnem obisku.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov