Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?

Potrošniki verjamejo spletnim vplivnežem, ki jih za digitalne kampanje in predstavitev izdelkov izbirajo podjetja

Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Čeprav pojav vplivneža v marketing ni nov in so zvezdniki nastopali v oglasih že v 40. letih prejšnjega stoletja, so danes v ospredju spletni vplivneži.

“Ko govorimo o spletnih vplivnežih, so to ljudje, ki imajo svoje kanala in dovolj veliko število gledalcev, sledilcev. Seveda pa prihaja do zlorab, ker če govorimo o številu, je dobro imeti čim več sledilcev. In potem prihaja do manipulacij v smislu, da lahko kupiš lažne sledilce, številka izgleda večja, a v resnici pa človek ni tako vpliven in gledan.”

Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. V Angliji je na primer kar 75 % mladih med 6. in 17. letom starosti dejalo, da si želi postati vloger in ne npr. zdravnik, arhitekt, učitelj.

”K temu prispeva laična predstava o idealnem življenju vlogerja. Poleg tega, nekdo ki objavlja iz svoje sobe nam je podoben, podoben je najstnikom, ki to gledajo. Zato se jim zdi, da je lažje to doseči, kot npr. da postaneš slavna filmska zvezda. Da postaneš filmska zvezda se moraš na pamet naučiti scenarij, vložiti veliko truda, pa še ni nujno da boš zveza, medtem ko svet vlogerjev deluje kot nekaj lahko dostopnega.”

Priča smo torej vzponu nove vrste vplivnežev. Če so nekoč bile javne osebnosti tiste, ki so nastopale v oglasih, je danes pot ravno obratna. Relativno neznani obrazi, ki imajo krog sledilcev, postajajo zanimivi za oglaševalce in s tem šele začnejo vstopati v javni prostor in postajajo znane osebnosti.

”To se je zgodilo zaradi dostopnosti tehnologije. Včasih so bili samo mediji tisti, ki so delali selekcijo o tem, kdo in kaj gre lahko v medije, odločale so medijske hiše, danes pa lahko vsak, ki ima spletno kamero ali telefon, nekaj posname in objavi.”

Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo? Tamara Langus je jasna:

»Oglaševanje mora biti ločeno ali označeno. Če ni, gre za prikrito oglaševanje.«

Čeprav gre za nove načine uporabe medijev in ti ponujajo veliko izzivov, tako ustvarjalcem kot medijskim potrošnikom, pa nova raba ne prinaša samo slabih posledic.

”Nenazadnje, vsa mlada dekleta, ki se snemajo in objavljajo tedensko svoje posnetke, ne bodo imele nobenih težav z javnim nastopanje čez 20 let. Znale bodo artikulirati mnenje, znale se bodo obračati h kameri, ustrezno govoriti, skratka znale bodo javno nastopati in jih tega ne bo strah, kot npr. moje generacije danes.”