Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?
Potrošniki verjamejo spletnim vplivnežem, ki jih za digitalne kampanje in predstavitev izdelkov izbirajo podjetja
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Čeprav pojav vplivneža v marketing ni nov in so zvezdniki nastopali v oglasih že v 40. letih prejšnjega stoletja, so danes v ospredju spletni vplivneži.
“Ko govorimo o spletnih vplivnežih, so to ljudje, ki imajo svoje kanala in dovolj veliko število gledalcev, sledilcev. Seveda pa prihaja do zlorab, ker če govorimo o številu, je dobro imeti čim več sledilcev. In potem prihaja do manipulacij v smislu, da lahko kupiš lažne sledilce, številka izgleda večja, a v resnici pa človek ni tako vpliven in gledan.”
Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. V Angliji je na primer kar 75 % mladih med 6. in 17. letom starosti dejalo, da si želi postati vloger in ne npr. zdravnik, arhitekt, učitelj.
”K temu prispeva laična predstava o idealnem življenju vlogerja. Poleg tega, nekdo ki objavlja iz svoje sobe nam je podoben, podoben je najstnikom, ki to gledajo. Zato se jim zdi, da je lažje to doseči, kot npr. da postaneš slavna filmska zvezda. Da postaneš filmska zvezda se moraš na pamet naučiti scenarij, vložiti veliko truda, pa še ni nujno da boš zveza, medtem ko svet vlogerjev deluje kot nekaj lahko dostopnega.”
Priča smo torej vzponu nove vrste vplivnežev. Če so nekoč bile javne osebnosti tiste, ki so nastopale v oglasih, je danes pot ravno obratna. Relativno neznani obrazi, ki imajo krog sledilcev, postajajo zanimivi za oglaševalce in s tem šele začnejo vstopati v javni prostor in postajajo znane osebnosti.
”To se je zgodilo zaradi dostopnosti tehnologije. Včasih so bili samo mediji tisti, ki so delali selekcijo o tem, kdo in kaj gre lahko v medije, odločale so medijske hiše, danes pa lahko vsak, ki ima spletno kamero ali telefon, nekaj posname in objavi.”
Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo? Tamara Langus je jasna:
»Oglaševanje mora biti ločeno ali označeno. Če ni, gre za prikrito oglaševanje.«
Čeprav gre za nove načine uporabe medijev in ti ponujajo veliko izzivov, tako ustvarjalcem kot medijskim potrošnikom, pa nova raba ne prinaša samo slabih posledic.
”Nenazadnje, vsa mlada dekleta, ki se snemajo in objavljajo tedensko svoje posnetke, ne bodo imele nobenih težav z javnim nastopanje čez 20 let. Znale bodo artikulirati mnenje, znale se bodo obračati h kameri, ustrezno govoriti, skratka znale bodo javno nastopati in jih tega ne bo strah, kot npr. moje generacije danes.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?
Potrošniki verjamejo spletnim vplivnežem, ki jih za digitalne kampanje in predstavitev izdelkov izbirajo podjetja
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Čeprav pojav vplivneža v marketing ni nov in so zvezdniki nastopali v oglasih že v 40. letih prejšnjega stoletja, so danes v ospredju spletni vplivneži.
“Ko govorimo o spletnih vplivnežih, so to ljudje, ki imajo svoje kanala in dovolj veliko število gledalcev, sledilcev. Seveda pa prihaja do zlorab, ker če govorimo o številu, je dobro imeti čim več sledilcev. In potem prihaja do manipulacij v smislu, da lahko kupiš lažne sledilce, številka izgleda večja, a v resnici pa človek ni tako vpliven in gledan.”
Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. V Angliji je na primer kar 75 % mladih med 6. in 17. letom starosti dejalo, da si želi postati vloger in ne npr. zdravnik, arhitekt, učitelj.
”K temu prispeva laična predstava o idealnem življenju vlogerja. Poleg tega, nekdo ki objavlja iz svoje sobe nam je podoben, podoben je najstnikom, ki to gledajo. Zato se jim zdi, da je lažje to doseči, kot npr. da postaneš slavna filmska zvezda. Da postaneš filmska zvezda se moraš na pamet naučiti scenarij, vložiti veliko truda, pa še ni nujno da boš zveza, medtem ko svet vlogerjev deluje kot nekaj lahko dostopnega.”
Priča smo torej vzponu nove vrste vplivnežev. Če so nekoč bile javne osebnosti tiste, ki so nastopale v oglasih, je danes pot ravno obratna. Relativno neznani obrazi, ki imajo krog sledilcev, postajajo zanimivi za oglaševalce in s tem šele začnejo vstopati v javni prostor in postajajo znane osebnosti.
”To se je zgodilo zaradi dostopnosti tehnologije. Včasih so bili samo mediji tisti, ki so delali selekcijo o tem, kdo in kaj gre lahko v medije, odločale so medijske hiše, danes pa lahko vsak, ki ima spletno kamero ali telefon, nekaj posname in objavi.”
Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo? Tamara Langus je jasna:
»Oglaševanje mora biti ločeno ali označeno. Če ni, gre za prikrito oglaševanje.«
Čeprav gre za nove načine uporabe medijev in ti ponujajo veliko izzivov, tako ustvarjalcem kot medijskim potrošnikom, pa nova raba ne prinaša samo slabih posledic.
”Nenazadnje, vsa mlada dekleta, ki se snemajo in objavljajo tedensko svoje posnetke, ne bodo imele nobenih težav z javnim nastopanje čez 20 let. Znale bodo artikulirati mnenje, znale se bodo obračati h kameri, ustrezno govoriti, skratka znale bodo javno nastopati in jih tega ne bo strah, kot npr. moje generacije danes.”
Novi koronavirus bo spremenil tudi naše počitniške navade. Zato vas bomo poslušalke in poslušalce po polnoči vprašali, kakšni so vaši letošnji dopustniški načrti. Boste obiskali katerega izmed slovenskih krajev, ali boste kljub vsemu skušali oditi v tujino? Koliko boste pripravljeni odšteti za različne usluge in kako boste dopuste skušali prilagoditi situacijam, ki se bodo še pojavljale. Bomo sploh še kdaj počitnikovali tako, kot si želimo? Na telefonski številki 01 475 22 22 bo vaš klic pričakoval voditelj nočnega programa Aleš Ogrin.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Božale nas bodo melodije mariborskega akustičnega dua Andrej & Ida, jazz basista Tadeja Kampla in ameriške kantavtorice Melanie Safka. Klepetali pa bomo tudi z radijcem in pisateljem Markom Radmilovičem in se podali na izlet v zgodovino.
Jana Fak je ilustratorka, grafična oblikovalka in umetnica, ki je v času pandemije vsak dan risala pobarvanke, da bi bile otrokom in staršem v sprostitev v teh nenavadnih dneh. Ustvarila je imenitno motivacijsko knjigo Živalski dnevi ali Ko dan pričneš popolnoma drugače. Prisluhnite ji po polnoči, ko bo gostja Darinke Čobec.
Človek širokega pogleda, ki misli arhitekturo, urbanizem in umetnost. Skozi prakso in skozi besede. Ne moremo namreč govoriti o arhitekturi, če ne govorimo tudi o ljudeh, in obratno: ne moremo govoriti o ljudeh, če ne govorimo o arhitekturi, pravi. Da še zmeraj radi beremo tehtna in poglobljena besedila na papirju dokazuje tudi revija, ki letos praznuje svojo prvo petletko in presega meje arhitekture. Arhitekt in umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda bo nočni gost Nade Vodušek.
»Ni ga lepšga mes'ca v letu kot je mesec maj, ves v zelenju, ves je v cvetju, za ljubezen pravi raj,« pravi ljudski verz in s pesmimi o ljubezni naših poetov bomo – s primerno glasbeno spremljavo in z vašim morebitnim sodelovanjem – polepšali nočni program radia Slovenija. Pripravlja Lucija Grm.
Končno se približujemo dnem, ko bomo spet lahko svobodneje zadihali, se otresli dušeče utesnjenosti. Nočni program ponuja besedo vsem: mladim, starim, najstarejšim. Ja, tudi mladi so te dni od ujetosti med štiri stene nespečni in Mojca Blažej Cirej bo vesela, če jo pokličete. Vseh. Saj ni treba, da je kaj posebnega, par besed, pa je. Toliko, da se podružimo.
V nočnem programu bomo tokrat prisluhnili kar osmim zgodbam. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, raziskovalcem, podjetnikom, delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, kulturnikom, športnikom in sindikalistom. Osem zgodb, ki vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh korona-časih.
Letošnji 1.maj bo drugačen, brez kresov, budnic, brez druženja – praznovali bomo na daljavo – toda vseeno skupaj, saj je tudi po 130 letih od prvega praznovanja praznika dela jasno, da delavske pravice nikoli niso bile podarjene. Vse pravice, izboljšanje socialnega položaja, delovnih razmer, si je bilo treba izboriti in marsikje je še danes tako. Kakšne pravice si moramo zagotoviti v teh časih, kje so delavske pravice kratene zdaj? O tem bomo z vami klepetali na to praznično noč, na obisk pa prihaja eden nekdanjih sindikalnih voditeljev, ki je bil na čelu neštetih pogajanj in številnih protestov za dostojne plače in pokojnine, Dušan Rebolj.
Zgodovinar dr. Andrej Rahten, strokovnjak za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predstavil bo čas, v katerem se je pred sto leti odvijal koroški plebiscit in njegove mednarodne okoliščine.
»Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno. » To je le eden od pregovorov, rekov, rekel ali izrekov, kot jih poimenuje slovenski pravopis, in v tokratnem nočnem programu jih bomo - seveda tudi ali predvsem z vašo pomočjo, nekaj napaberkovali. Da pa bo še bolj pestro, vas bomo izzvali, da jih – bolj ali manj znane – dopolnite oziroma zaokrožite. Eden najljubših voditeljičinih je "Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem." In jih bomo. K poslušanju in sodelovanju vas bo vabila Lucija Grm.
Ob 27.aprilu, Dnevu upora proti okupatorju, razmišljamo o uporu nasploh. V tem času se pravzaprav ves svet upira širjenju epidemije. Upor ima tudi veliko drugih razsežnosti. Ali je nepogrešljiv znanilec sprememb v družbi? Kakšen upor, proti komu ali čemu je sploh še aktualen - o vsem tem bosta razmišljala ustavni pravnik dr. Andraž Teršek in Vuk Čosić, digitalni umetnik in strateg. Vprašanja postavlja Darja Groznik.
V Trbovljah rojena igralka Anja Drnovšek se je z gledališčem srečala že kot otrok. Po končani gimnaziji v Litiji se je vpisala na AGRFT v Ljubljani in študirala dramsko igro in umetniško besedo. Že v študijskih letih je debitirala v Mestnem gledališču ljubljanskem in nastopila v več študentskih kratkih filmih. Po diplomi je odšla v tržaško gledališče, svoj gledališki pristan pa je našla v Kopru. Poznamo jo tudi po vlogah v TV nadaljevankah. Anja Drnovšek pa je tudi velika ljubiteljica konjev in športnega jahanja. V nočni galop se bo podala v pogovoru z Alenom Jelenom.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Na Prvem programu se v noči na petek odpravljamo daleč nazaj v zgodovino, na Ljubljansko barje, med koliščarje. Med ljudi, ki so na tem območju s prekinitvami vztrajali skoraj 3000 let. Ob omembi koliščarjev najverjetneje najprej pomislimo na Bobre Janeza Jalna, njihova romantična podoba se zrcali tudi v likovni umetnosti. Koliko zares vemo o koliščarjih in kako k njihovemu razumevanju pripomorejo sodobna arheološka dognanja? Raziskovalna izkopavanja v stalno mokrih tleh in jezerih so za arheologe namreč poseben izziv zaradi zahtevnih delovnih razmer. V oddaji Nočni obisk bomo gostili Dejana Veraniča, arheologa iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Na klepet ga je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Tilen Majerič. Že od malih nog je predan glasbi, saj je bila njegova mama glasbena urednica. V zadnjih letih piše besedila za znane glasbene ustvarjalce in sodeluje v produkcijski ekipi Sweet Peak. Spregovorili bomo tudi o ljubezni do gibanja, kuharskem ustvarjanju, o delu v tujini in o koronavirusu. Po polnoči. Pripravlja Robert Zajšek.
Takoj ko je postalo očitno, da mask primanjkuje, so se lotile dela. ZOOFA Slovenia, SOTO in Faller Inštitut Slovenija so ustanovitelji neprofitnega združenje Mask_Sign. Modne oblikovalke so se lotile dela in začele izdelovati pralne zaščitne maske. Ne le za družine, prijatelje in znance. Za zdravstvene ustanove, za male bolnike, za celotno družbo. Na tisoče mask iz njihovih delavnic potuje k tistim, ki jih potrebujejo. V Sloveniji in po svetu. Na nočnih valovih bodo z nami Mojca Celin, Sanja Grcić in Jelena Proković. Gosti jih Nada Vodušek.
Imate radi balkone? V tem času so za marsikoga pomemben stik z zunanjim svetom, prostor na svežem zraku, tudi, ko smo doma. Priložnost, da pokramljamo s sosedi, spijemo čaj na soncu, da preberemo knjigo, gojimo rože in začimbe in sploh, da si polepšamo dneve. O balkonih se bomo pogovarjali z arhitektko Majo Ivanič in umetnostno zgodovinarko doc. dr. Mijo Oter Gorenčič. Iz domovine bržkone enega najbolj znanih balkonov se nam bo oglasil Janko Petrovec, veseli pa bomo tudi, če boste svoje zgodbe z balkonov v tem času delili tudi vi! Vaša družba v prvih minutah ponedeljka bo Mojca Delač.
Ali obstajajo ukrepi za preprečevanje epidemije, ki bi bili všeč vsem prebivalcem in hkrati ustrezali smernicam, ki jih zagovarja stroka? Kaj je smiselno in kaj ne? Smo dovolj zreli, da sami brez policijskega nadzora vemo, kdaj je treba navodila dosledno spoštovati? Kakšni bi bili vaši ukrepi ob epidemiji koronavirusa? Voditelj Jure K. Čokl zbira vaše predloge v zameno za glasbene želje!
Na nočnem obisku bo z nami najuspešnejši in najbolj prepoznavni slovenski avtomobilski športnik Andrej Jereb. Ko še ni imel vozniškega izpita, je z zaslužkom poletnega dela v avtopralnici kupil prve dirkaške rokavice in tekmovalna sedeža. Pri 19tih je kupil prvi dirkalni avtomobil in odpeljal prvi rally. Njegova športna zgodba pa se je leta 2010 končala z največjim uspehom – uvrstitvijo v prvo deseterico slavnega rallya Monte Carlo. Na avtomobilistični klepet vabi nočni gostitelj Branko Laginja.
Čas, ki ga preživljamo v nekoliko drugačnih razmerah, kot smo jih navajeni, je lahko tudi dobra priložnost za učenje novih stvari. Voditelj Aleš Ogrin vas po polnoči vabi na klepet o tem, kaj dobrega ste v času karantene naredili zase. Ste osvojili kakšna nova znanja, mogoče obudili stare konjičke, ali pa morda prišli do novih spoznanj o sebi in tistih, ki polepšajo vaš vsak dan. Z vašimi pripovedmi iz karantene vas pričakujemo na telefonski številki 01 475 22 22. Pridružite se nočnemu programu. Veseli vas bomo.
Neveljaven email naslov