Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”
Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:
“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”
Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:
“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”
Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:
“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”
Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.
Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.
“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.
Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”
Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:
“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”
Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:
“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”
Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:
“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”
Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.
Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.
“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.
Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.
Največja vroča puščava Sahara je bila pred 6 tisoč leti zelena, s številnimi jezeri. O bujni vegetaciji skoraj ni več sledu, ostala pa so ogromna podzemna jezera. Doktor Anton Brancelj z Inštituta za biologijo je tam odkrival neverjetno raznovrstno vodno živalstvo, podobno našemu, jamskemu. Raziskoval je podzemne živali našega Krasa, kjer v večni temi in pomanjkanju hrane mrgoli življenja. Opisal je 50 novih živalskih vrst, segel je tudi do visokogorskih jezer in raziskoval tudi tam.
V nočni program tokrat prihaja dr. Vesna Grahovac, s katero se bo Mateja Brežan pogovarjala o tem, kaj zase v življenju načrtujemo in kam nas nato življenje pripelje. Rodila se je v Novem Sadu v Srbiji, od koder se je po bombardiranju priselila v Slovenijo. Najprej v Maribor, danes pa je njen dom Primorska, kjer je zaposlena na Univerzi. Tako zelo je vzljubila to državo, da je celo spremenila temo magistrske naloge in v njej pisala o Srečku Kosovelu. Želela je na Akademijo za gledališče, a se je odločila za književnost. Študij in poklicna pot sta nato zavila v odnose z javnostjo in marketing. Ves čas pa je orala ledino v različnih medijih. Postavila je programsko shemo enega novosadskih radiev, prva ustanovila spletno televizijo, na poklicni poti pa se je posvečala tudi uporabnikom drog. Njena življenjska pot je polna vzponov in padcev, ki pa so jo, kot pravi, pravzaprav naredili močnejšo kot kadarkoli in ji nikdar niso vzeli zaupanja v ljudi.
Doc. dr. Andrej Kovačič je raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za medije v Ljubljani, deluje pa tudi kot trener o osebni komunikaciji, javnem nastopanju, prodaji in oglaševalskem scriptingu. V Nočnem obisku bomo z dr. Kovačičem med drugim spregovorili o PRO-aktivnih komunikacijskih in pogajalskih tehnikah ter kako se naučiti in osvojiti določene veščine. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja rusko-slovenska violinistka Inga Ulokina. Govorila bo o svoji zanimivi življenjski poti, ki jo je že pri trinajstih iz Sankt Peterburga pripeljala v Slovenijo. Pripovedovala bo tudi o svoji glasbeni karieri in o pedagoškem delu, kajti veselje do dela z mladimi ji daje vedno veliko zagona in ustvarjalnost tudi na lastni glasbeni poti. Poslušajte po polnoči, ko bo naša gostja na violino zaigrala tudi v živo.
Bikram joga prihaja iz Indije in se je prvič pojavila na zahodu v začetku sedemdesetih let. 90-minutna vadba je sestavljena iz 26 asan in dveh dihalnih vaj, ki si sledijo v določenem zaporedju. Posebnost te oblike vadbe je, da se izvaja v sobi ogreti na 36 – 38 stopinj, s 50-odstotno vlažnostjo. Ker vročina sprosti telo, to postane bolj fleksibilno, zato je primerna tudi za začetnike. Na nočni obisk prihaja mednarodna učiteljica joge, s 1000 urnim certifikatom Bikram joge Tinkara Končar. Tinkara vam bo razložila kako poteka bikram joga in zakaj zdravi tudi težja obolenja, kot so artritis, kronične bolečine v hrbtenici, strgane kolenske vezi, težave z dihali, osteoporoza in kalcinacije. S Tinkaro Končar se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Na stotine milijonov let domujejo na našem planetu, kako dobro jih poznamo in kako dobro se zavedamo njihovega pomen? V prvih minutah ponedeljka bodo glavne – rastline. Zadnji majski petek je namreč, letos že sedmič, prinesel Dan očarljivih rastlin. Njegov osrednji namen je poudariti pomen rastlin, njihovega delovanja, raznolikosti, uporabnosti in sobivanja s človekom. O tem čudovitem kraljestvu se bomo pogovarjali z nočno gostjo, izr. prof. dr. Marušo Pompe Novak, koordinatorico Dneva očarljivih rastlin, nacionalno koordinatorico Evropske organizacije za raziskave rastlin, sodelavko Nacionalnega inštituta za biologijo in Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Sebastjan Horvat je režiser, ki ga zanima družbenokritično gledališče, ki ne podcenjuje publike in gledališče in ki je kritika sveta in družbe, v kateri živimo. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana se počasi približuje 70 letom delovanja, zadnjih 20 let ga kot sekretarka vodi Ana Pangos. Čeprav so v vseh letih njenega delovanja v ospredju otroci, je precej kreativnosti, potrpežljivosti in poguma potrebnega tudi za nemoteno delovanje društva. Usklajevanje med štirimi občinami, zahtevami staršev, pričakovanji otrok in večni manjko sredstev za realizacijo programov so izzivi, ki so vsakič drugačni in se jih človek ne more navaditi. A naša sogovornica pravi, da zadevo nekoliko olajšajo izkušnje. Kako se spreminja delovanje organizacije, kako se veliki, nacionalni projekti krovne Zveze prijateljev mladine, kot je Botrstvo, odražajo na lokalni ravni? Kako so se v nekaj desetletjih spremenila poletna letovanja in programi za otroke in mladino? Kako je mogoče uskladiti vsa raznolika pričakovanja institucij, financerjev, staršev in otrok? Ano Pangos bo gostila Janja Novoselc.
Ne le trdno in dolgoletno prijateljstvo, ki sega že v srednješolska leta, Moniko Ažman in Marjetko Košir, gostji nocojšnjega Nočnega obiska, druži tudi velika predanost svojemu poklicu. Obe medicinski sestri z mnogo izkušnjami, obe nasmejani, zgovorni, s čutom za ljudi, obe Gorenjki. Kako trd in odgovoren je njun poklic? Zakaj vztrajata? Kako zmoreta skrbeti za druge in hkrati ne pozabita nase ter na svoje bližnje? Kaj ali kdo jima nariše nasmeh na obraz? V noči s četrtka na petek se bo z Moniko Ažman in Marjetko Košir pogovarjal Iztok Konc. Pridružite se jim tudi vi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Da kreativnost ne pozna meja so pokazali mladi fantje iz Prekmurja, ki so pred nekaj meseci združili moči in posneli prvo skupno skladbo v prekmurščini in to v stilu, v katerem to narečje v Sloveniji slišimo bolj poredko – rapu. Dobro delo je s seboj prineslo tudi že uspešne rezultate in pozitivne odzive, saj so se fantje s skladbo Pridi na Goričko konec aprila zavihteli visoko na prvo mesto lestvice Vala 202 in za dober teden dni prevzeli naslov domače popevke tedna. Z dvema članoma novega slovenskega tria, Sandijem Horvatom »Sunnyjem« in Matejem Kuharjem »Pepsonom« bo v Nočnem obisku, tokrat v lendavskem studiu, poklepetal Sandi Horvat.
V nizu sijajnih, glasbeno in vsebinsko vedno drugačnih plošč je letos Katalena izdala novo z naslovom Človek ni zver. Komentar časa in zven vojaških bobnov iz preteklosti. Povod za nočni pogovor z glasbenikom, ki je tudi doktor filozofije in počne v življenju še mnoge druge stvari. O čem razmišlja, kaj ga žene, kaj navdušuje, kaj ga jezi.Tem za pogovor ne bo primanjkovalo, tudi dobre muzike bo na pretek. Boštjana Narata je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V noči na nedeljo vas pred mikrofonom in pri telefonu pričakuje nočna voditeljica Mojca Blažej Cirej. Vesela bo vaših klicev!
Ste se kdaj vprašali, kako poteka izbira filmov na filmskih festivalih? Kako izbirajo žirijo in na kaj vse je slednja pozorna? Zakaj se izbira strokovne žirije pogosto popolnoma razlikuje od tako imenovanega ‘glasu ljudstva’? Ali je umeščanje filmov in nadaljevank v termine, ki so na razpolago sploh možno dokončati tako, da bi bili zadovoljni vsi? Zakaj so TV serije trenutno bolj priljubljene od filmov? Veliko vprašanj za nocojšnjega nočnega gosta Iztoka Polanca, ki je na Televiziji Slovenija zadolžen za izbiro in umeščanje filmskih vsebin, sicer pa je tudi eden izmed tistih, ki festivale obiskujejo službeno. Na drugi strani mikrofona ga bo gostil Jure K. Čokl.
Na nočni klepet prihaja Goran Marić, plesalec in učitelj salse in bachate. Ob plesu in družini, ki se bo kmalu povečala, namenja veliko pozornosti tudi glasbi, saj tudi sam igra tolkala. Tako bomo med polnočjo in eno plesali, igrali in spoznavali njegovo, za mnoge, sanjsko življenje. Po eni uri se nam bosta pridružila Boštjan Štromajer in Slavko Polak, ki sta v preteklih treh tednih raziskovala in spoznavala lepote in dobrote Tajske in Filipinov. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Dr. Janja Zupan je predavateljica in raziskovalka: »Ko po koncu delovnega dne zaprem oči, večkrat še vedno vidim iste sijoče celice, ki sem jih prej več ur opazovala pod mikroskopom. Znanost me privlači, ker imam možnost, da naredim nekaj novega.« Zavzetost in delavnost doktorice Zupan sta se že obrestovali – slovenska znanstvenica je s sodelavci odkrila posebne matične celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. O majhnih in velikih korakih, uspehih in neuspehih, o delu doma in v tujini, pa tudi o vztrajnosti, odgovornosti in znanstveni sreči se bo z dr. Janjo Zupan v noči s torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi potovali v neznano? Pred potovanjem bi bili znani samo termin, cena, seznam opreme, ki jo potrebujete za na pot, tematika potovanja in cilj – pravzaprav le celina. Je to priložnost za nov način preživljanja prostega časa v modernem času in svetu? Da popotnik pozabi na meje držav ter se prepusti popotniškim dogodivščinam na potovanju v neznano? Vse to že 20 let s svojo potovalno agencijo Deseti brat doživlja Roman Križanič.
Laskavi naziv “Moja družinska zdravnica” je letos prejela doktorica, specialistka splošne medicine, Ljubica Kolander Bizjak. Zaposlena je v Zdravstvenem domu Koper, kjer je tudi strokovna vodja. Gospo Kolander Bizjak je v goste povabil Iztok Novak Easy.
Na tokratni nočni obisk prihaja popotnica Manca Čujež. Popeljala vas bo v čarobni eksotični Oman. Po peščenih in kamnitih puščavskih prostranstvih, neskončnih plažah in osvežujočih soteskah. Od živahne prestolnice Muškat vzdolž razgibane obale do tropskega Salalaha na jugu in nazaj skozi čokoladne gore, v omanski veliki kanjon in v srednjeveško Nizvo s slikovito tržnico. Kako je videti sodobna arabska država, kjer se še cedijo nafta, zemeljski plin in sladka voda; ceste pa se gradijo hitreje, kot jih uspejo posodabljati navigacijski programi, po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Neveljaven email naslov