Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krono iz premoga bo nosila tudi Miss Slovenije 2018

20.07.2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”

Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:

“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”

Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:

“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”

Prva črna krona na lepotnih tekmovanjih

Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:

“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”

Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.

Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.

“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.

Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Krono iz premoga bo nosila tudi Miss Slovenije 2018

20.07.2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”

Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:

“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”

Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:

“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”

Prva črna krona na lepotnih tekmovanjih

Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:

“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”

Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.

Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.

“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.

Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.


19.07.2018

Tomaž Šorli

Naš gost bo radijski kolega ing. Tomaž Šorli, ki se je po skoraj desetletju življenja v Bruslju z družino vrnil v Maribor. S kakšnim namenom ga je pot popeljala v belgijsko in evropsko prestolnico, kako je doživljal evrobirokracijo in kateri dogodki so zaznamovali to, bruseljsko obdobje, bo pripovedoval po polnoči. Voditelj bo Teodor Bostič.


18.07.2018

Saša Babič

Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. 300 kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato bomo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone. Ali beseda res ni konj, je z gostjo ugotavljal voditelj Jure K. Čokl.


16.07.2018

Anton Žižek

Arhitekt, ki verjame v holistično znanje, v združevanje starodavnih modosti in sodobnih dognanj. Zanj arhitektura ni le materialni objekt, je izkušnja, ki traja in jo doživljamo na mentalni, senzorični in fizični ravni. Forma sledi izkušnji, je načelo arhitekture, ki jo ustvarja Superform, biro, ki sta ga leta 2001 ustanovila z Marjanom Poboljšajem. Arhitektura je le eno do njegovih ustvarjalnih polj. V pogovor bodo vstopale tudi fotografija, glasba, astronomija, znanost, metafizika. Antona Žižka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


15.07.2018

Alja Turnšek

Alja Turnšek poučuje jogo in se ukvarja s terapevtskimi masažami in manualno terapijo. Raziskovanje gibanja jo je že od mladega zaznamovalo in jo potegnilo v preučevanje človeškega telesa in zdravega življenjskega sloga. V zadnjih letih se ukvarja tudi z duhovnostjo, saj meni, da je predvsem to tisto, kar manjka današnji kulturi. Njej najljubši citat in življenjsko vodilo prihaja od Mahatme Gandhija: Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Z Aljo Turnšek se bo na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


14.07.2018

Anica Gorjanc Vitez

Anica Gorjanc Vitez je specialistka psihiatrije in psihoterapevtka. Obvlada kognitivno-vedenjsko terapijo, ki uči, kako se znebimo misli, ki nas v življenju ovirajo. Na njen “kavč” lahko sedete v Sežani, Postojni ali Idriji. Je tudi pisateljica: v svojih slikanicah za otroke se ne boji tem, kot sta alkoholizem in hiperaktivnost. Kako v natrpanem vsakdanu (o)hranimo duševno zdravje? Kako napravimo dobro limonado, kadar nam življenje nudi le kisle limone? Kako v sebi dobimo moč in pogum? Na ta in mnoga druga vprašanja v pogovoru z Ivano Zajc.


13.07.2018

Tomaž Fartek

Okus, aroma, izgled in okrasitev štejejo pri pripravi najboljšega koktajla. Pomembni pa sta tudi njegova zgodba in ime. Večna ljubezen je koktajl s katerim je drugo leto zapored, najboljši barman v Sloveniji postal Tomaž Fartek. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.


12.07.2018

Mihael Zajec

Na nočni obisk prihaja prim. mag. Mihael Zajec, specialist kirurgije. Z vedno novimi znanji, ljubeznijo do dela in v želji pomagati je delal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V tem mestu si je ustvaril družino in zgradil dom. Delal je tudi v sklopu Slovenske vojske v Mirovni misiji SFOR v Sarajevu in bil zdravnik, gorski reševalec letalec. V prostem času rad hodi v hribe, smuča, kolesari, obiskuje gledališče in raziskuje nove dežele. Prisluhnite malo po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.


11.07.2018

Marjan Bolhar

Poklicni in prostovoljni gasilec, ki je desetkrat postal državni prvak v kickboxu, večkratni zmagovalec evropskih in svetovnih pokalov. Človek, ki ob tem najde čas še za delo trenerja, pobudnik številnih dobrodelnih akcij, predvsem pa mož in oče. Marjan Bolhar, takoj po polnoči, tokrat brez rokavic in z mikrofonom med njim in voditeljem Juretom K. Čoklom.


09.07.2018

Maša Bratina in Dejan Veranič

Nocoj se bomo pred poletno soparo zatekli v zeleno oazo na južnem obronku Ljubljane. Po polnoči bomo pobegnili mestnemu vrvežu in osvežujoči hlad poiskali med meglicami na Ljubljanskem barju; skrivali in izgubljali se bomo med mejicami, travniki, steljniki, njivami. Kdor pozna njihove skrivnosti ve, da so pred osuševanjem močvirske ravnice obletavali žerjavi in gosi, v času koliščarjev pa celo pelikani. Danes barjansko naravno in kulturno dediščino varujejo domači in mednarodni predpisi in trdna volja po ohranitvi tega edinstvenega življenjskega prostora. Zgodbe z Ljubljanskega barja bosta v noči z nedelje na ponedeljek z nami delila Maša Bratina in Dejan Veranič iz tamkajšnjega Krajinskega parka.


08.07.2018

Matej Rančigaj

Matej Rančigaj je človek zgodb. Na nočnem obisku nas je odpeljal po delčku tistih, ki so se spisale na popotovanjih po Afriki in Braziliji, od koder je prišel na tokratni obisk v Slovenijo. Raje kot velike popotniške nahrbtnike ima minimalno prtljago. Prve rolerje si je kupil pred dvajsetimi leti na Manhattnu. Povsod pa ga spremlja – glasba. Kot pravi povezuje in krajša razdalje med ljudmi. Še posebno rad jo deli z otroki. Tudi z nami jo je, čisto spontano, ob nočnem obisku v radijskem studiju. Pravi, da se nima za motorista, da je s svojo Yamaho, ki ga je spremljala na tisočih kilometrih po Afriki, vedno ravnal lepo in da ljudje ponavadi ne morejo verjeti, ko jim reče, da na prvih 40.000 km prevoženih poti ni imel “nobenega gumi defekta”. Pot se je začela v Keniji, potem pa proti jugu. Motor, s kranjskimi registrskimi tablicami, je priletel iz Slovenije.


07.07.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.07.2018

Atila Armentano

Turno kolesarstvo je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji doživelo pravi razcvet. Še posebej z odprtjem 1800 km dolge krožne Slovenske turnokolesarske poti in izvajanjem usposabljanj, na katerih udeleženci pridobijo kolesarske veščine, znanja o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. S tem so se zmanjšala tudi trenja med obiskovalci planinskih poti, ki naravo obiščejo peš, in tistimi, ki jo obiščejo na kolesu. A kljub vsemu se stanje da še izboljšati. Na nočnem obisku se nam bo pridružil novi predsednik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije Atila Armentano, s katerim bomo govorili o razvoju tega športa pri nas ter s kakšnimi akcijami in izobraževanji ga komisija skuša narediti še privlačnejšega za širše množice.


05.07.2018

Marko Slavič

»Dom Danice Vogrinec Maribor je dom, kjer vas spoštujemo, kjer boste spet doma«, so zapisali na spletni strani doma. Z različnimi aktivnostmi dokazujejo, da je starost lahko zelo lepa in ustvarjalna, in marsikdo od stanovalcev šele v jeseni življenja najde svojo sorodno dušo. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil direktor doma Marko Slavič in nekaj stanovalcev ter predstavili življenje v okolju, ki spoštuje njihovo modrost in iskrivost. V naslednjih urah bomo ponovili reportažo o vrtnariji Urbanek, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, ljubitelji glasbe pa boste lahko prisluhnili glasbeni legendi Paulu McCartneyu, ki v septembru pripravlja nov glasbeni album.


04.07.2018

Jožica Avbelj

Ko je le leta 1969 gledališka skupina Pupilija Ferkeverk udarno stopila na slovensko sceno in jo zatresla s svojim neoavantgardnim teatrom, je bila zraven. In potem ni bilo več poti nazaj. Gledališče je njena ljubezen in tudi ta hip ustvarja nove vloge, nove predstave. Zanjo je vsaka vloga skrivnost, v katero se je treba poglobiti. Začeti dobesedno iz nič. Kot da igraš prvič. Vsaki vlogi se popolnoma preda. Da vanjo vse, kar premore tisti hip. Igralko Jožico Avbelj je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


02.07.2018

Ilinka Todorovski

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija, Ilinka Todorovski letno v svoj poštni in e-poštni nabiralnik prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Pritožbe, ki jih prejema, so različne, lahko gre za vsebine ali pa tudi za tehnične zadeve, kot je denimo preglasna glasba v ozadju TV prispevka. Kaj vse prinaša delo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev ter kako zgleda povprečen delovni dan varuhinje bomo med drugim povprašali Ilinko Todorovski. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.


01.07.2018

Mitja Zupančič

Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje. V prvi julijski noči vabimo na radijsko plovbo – od Cresa do Visa – po polnoči.


30.06.2018

Mitja Mikolavčič

Na nočni obisk prihaja Mitja Mikolavčič, profesor športne vzgoje. Pri 24 letih se je odločil, da ne želi več »delati«. Od takrat počne, kar ga najbolj veseli: organizira športne dejavnosti za otroke. To “službo” opravlja predano, z veseljem in strastjo. Zanimivo pa je, da prireja športne aktivnosti za otroke, a v ospredje postavlja starše. Še več zanimivosti bo v prvem delu sobotne noči pripovedoval Vesni Potočar Godnič.


29.06.2018

Inšpektor PU Ljubljana Borut Božič

V Budimpešti na madžarskem je nedavno potekalo prvo mednarodno tekmovanje policistov prometnikov v fizičnem urejanju prometa. Med predstavniki petih držav je prvo mesto zasedel predstavnik slovenske policije, samostojni policijski inšpektor v Oddelku za cestni promet Policijske uprave Ljubljana Borut Božič, ki bo od pol noči dalje tudi gost Nočnega obiska. Z njim bomo govorili o zahtenosti tekmovanja na katerem je zmagal, govorili pa bomo tudi o preventivi v prometu in o najpogostejših napakah, ki jih na naših cestah delajo vozniki, čeprav bi se jim že z nekaj malega truda dalo izogniti.


28.06.2018

Urška Košica

Po polnoči se nam bo pridružila producentka Art kampa v okviru festivala Lent in poletnega Art kampa ter umetniška vodja kulturno izobraževalnih projektov v Narodnem domu Maribor Urška Košica. Predstavila bo koncept letošnjega poletnega Art kampa in področja ustvarjalnega dogajanja, govorila pa bo tudi o tem koliko in na kakšen način Art kamp zaznamuje kulturno, ustvarjalno in družabno dogajanje v mestu ob Dravi in koliko pripomore k revitalizaciji mariborskega Mestnega parka.


Stran 86 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov