Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Gregor Podlogar
Bere Lidija Hartman.
Prevedli Veronika Pflaum in Irena Vilfan Bruckmüller; Ljubljana : Slovenska matica, 2017
Zakaj ima knjiga priznanega avstrijskega zgodovinarja akademika Ernsta Bruckmüllerja naslov Avstrijska zgodovina in ne kar Zgodovina Avstrije? Ker država Avstrija obstaja šele od leta 1918, najprej kot Republika nemška Avstrija, leto zatem pa je s saintgermainsko mirovno pogodbo dobila ime Republika Avstrija. Ernst Bruckmüller, nekdanji profesor na Inštitutu za gospodarsko in družbeno zgodovino dunajske univerze, pa v delu Avstrijska zgodovina predstavlja politični, družbeni in gospodarski razvoj na ozemlju današnje Republike Avstrije od najstarejših naselitvenih sledi neandertalcev pred 250.000 leti prek prvega imenovanja Avstrije kot Ostarrichi v listini iz leta 996 do vključno Druge republike vse do današnjih dni; delo se sicer zaključi s pogledom v negotovo prihodnost: »[…] ali bo integracija priseljencev, ki so se priselili v zadnjih dveh desetletjih, v avstrijski narod uspešna in obvladljiva, se bo pokazalo šele v prihodnosti.«
Problematiko zapisovanja avstrijske zgodovine avtor pojasnjuje v predgovoru. Kot že rečeno, se delo, ki je nastajalo na Dunaju in v Ljubljani, osredotoča na zgodovino, povezano z ozemljem današnje Republike Avstrije, saj je, kot piše Bruckmüller, »večina imen držav in dežel v Evropi posneta po imenih prebivalcev: Francija – vladavina Frankov, Slovenija – država Slovencev, Nemčija – dežela Nemcev. Ime države in dežele Avstrije pa se ne opira na ime ljudstva, temveč je podobno kot ime Nizozemske … geografski konstrukt.« Avtor ob tem poudarja, da se je sredi 11. stoletja oblikovalo deželno ime Osterrich – Österreich, kasneje pa je vojvodina Avstrija dobila latinsko ime Austria, jezikovni hibrid germanskega korena in latinske končnice. Bruckmüller skozi delo Avstrijska zgodovina postopoma, a precej hitro prehaja skozi tisočletja vse do zgodnjega srednjega veka, do začetka šestega stoletja, od tod dalje, vključno s Karantanci, ki, kot zapiše, niso bili na več kot 35 odstotki sedanjega avstrijskega ozemlja, pretresa zgodovino skozi vsako stoletje posebej, vse do danes; in to dobesedno, saj avtor omenja tudi podelitev najvišje nemške književne nagrade leta 2017 avstrijskemu pisatelju Robertu Menasseju za roman Prestolnica in avstrijske parlamentarne volitve istega leta, ki so prinesle, če citiramo avtorja, »jasno zmago novemu vodji Avstrijske ljudske stranke Sebastianu Kurzu«. Z vidika slovenskega bralca je delo zanimivo, ker avtor predvsem od srednjega veka dalje vključuje tudi zgodovino Slovencev. Tako je tu na primer zapis o Celjskih grofih in njihovem odnosu do Habsburžanov, katerim je sicer odmerjeno precej prostora, pa zapis o Zedinjeni Sloveniji, potem so tu še omembe umetnikov, predvsem literatov od Frana Levstika do Florjana Lipuša. Na sploh velja izpostaviti, da delo odlikuje vključevanje ne zgolj političnega, gospodarskega ali družbenosocialnega vidika nekega obdobja, temveč tudi analize kulture in umetnosti ter umetnikov in njihovega pomena za nek čas. Knjiga, ki vsebuje tudi nekaj slikovnega gradiva, je delo strastnega in predanega raziskovalca zgodovine. Napisano je razločno in tekoče ter podkrepljeno s pomembnimi primarnimi viri in faktičnimi podatki, ki pri bralcu ustvarjajo jasno sliko neke dobe oziroma nekega zgodovinskega dogodka. A vendar ob branju Avstrijske zgodovine Ernsta Bruckmüllerja prihaja na plan misel angleškega zgodovinarja Edwarda Halletta Carra, da je zgodovina zgodovinarjev odnos do zgodovinskih dejstev.
Avtor recenzije: Gregor Podlogar
Bere Lidija Hartman.
Prevedli Veronika Pflaum in Irena Vilfan Bruckmüller; Ljubljana : Slovenska matica, 2017
Zakaj ima knjiga priznanega avstrijskega zgodovinarja akademika Ernsta Bruckmüllerja naslov Avstrijska zgodovina in ne kar Zgodovina Avstrije? Ker država Avstrija obstaja šele od leta 1918, najprej kot Republika nemška Avstrija, leto zatem pa je s saintgermainsko mirovno pogodbo dobila ime Republika Avstrija. Ernst Bruckmüller, nekdanji profesor na Inštitutu za gospodarsko in družbeno zgodovino dunajske univerze, pa v delu Avstrijska zgodovina predstavlja politični, družbeni in gospodarski razvoj na ozemlju današnje Republike Avstrije od najstarejših naselitvenih sledi neandertalcev pred 250.000 leti prek prvega imenovanja Avstrije kot Ostarrichi v listini iz leta 996 do vključno Druge republike vse do današnjih dni; delo se sicer zaključi s pogledom v negotovo prihodnost: »[…] ali bo integracija priseljencev, ki so se priselili v zadnjih dveh desetletjih, v avstrijski narod uspešna in obvladljiva, se bo pokazalo šele v prihodnosti.«
Problematiko zapisovanja avstrijske zgodovine avtor pojasnjuje v predgovoru. Kot že rečeno, se delo, ki je nastajalo na Dunaju in v Ljubljani, osredotoča na zgodovino, povezano z ozemljem današnje Republike Avstrije, saj je, kot piše Bruckmüller, »večina imen držav in dežel v Evropi posneta po imenih prebivalcev: Francija – vladavina Frankov, Slovenija – država Slovencev, Nemčija – dežela Nemcev. Ime države in dežele Avstrije pa se ne opira na ime ljudstva, temveč je podobno kot ime Nizozemske … geografski konstrukt.« Avtor ob tem poudarja, da se je sredi 11. stoletja oblikovalo deželno ime Osterrich – Österreich, kasneje pa je vojvodina Avstrija dobila latinsko ime Austria, jezikovni hibrid germanskega korena in latinske končnice. Bruckmüller skozi delo Avstrijska zgodovina postopoma, a precej hitro prehaja skozi tisočletja vse do zgodnjega srednjega veka, do začetka šestega stoletja, od tod dalje, vključno s Karantanci, ki, kot zapiše, niso bili na več kot 35 odstotki sedanjega avstrijskega ozemlja, pretresa zgodovino skozi vsako stoletje posebej, vse do danes; in to dobesedno, saj avtor omenja tudi podelitev najvišje nemške književne nagrade leta 2017 avstrijskemu pisatelju Robertu Menasseju za roman Prestolnica in avstrijske parlamentarne volitve istega leta, ki so prinesle, če citiramo avtorja, »jasno zmago novemu vodji Avstrijske ljudske stranke Sebastianu Kurzu«. Z vidika slovenskega bralca je delo zanimivo, ker avtor predvsem od srednjega veka dalje vključuje tudi zgodovino Slovencev. Tako je tu na primer zapis o Celjskih grofih in njihovem odnosu do Habsburžanov, katerim je sicer odmerjeno precej prostora, pa zapis o Zedinjeni Sloveniji, potem so tu še omembe umetnikov, predvsem literatov od Frana Levstika do Florjana Lipuša. Na sploh velja izpostaviti, da delo odlikuje vključevanje ne zgolj političnega, gospodarskega ali družbenosocialnega vidika nekega obdobja, temveč tudi analize kulture in umetnosti ter umetnikov in njihovega pomena za nek čas. Knjiga, ki vsebuje tudi nekaj slikovnega gradiva, je delo strastnega in predanega raziskovalca zgodovine. Napisano je razločno in tekoče ter podkrepljeno s pomembnimi primarnimi viri in faktičnimi podatki, ki pri bralcu ustvarjajo jasno sliko neke dobe oziroma nekega zgodovinskega dogodka. A vendar ob branju Avstrijske zgodovine Ernsta Bruckmüllerja prihaja na plan misel angleškega zgodovinarja Edwarda Halletta Carra, da je zgodovina zgodovinarjev odnos do zgodovinskih dejstev.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.
Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov