Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Alenka Resman Langus.

Prevedla Bojana Maltarić; Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2018

Sodobna češka filozofinja Zdeňka Kalnická je predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ostravi. V svojem znanstvenem delu razčlenjuje sodobne filozofske koncepte, zlasti tiste, ki sodijo v pragmatizem, hermenevtiko in feminizem. Ukvarja se tudi z estetiko, uredniškim delom in prevajanjem filozofskih besedil. Doma in v tujini je objavila vrsto knjig in člankov.

V knjigi Prevpraševanja o filozofiji z vidika spola sta objavljeni dve študiji, in sicer Družbenospolskost filozofskega kanona in besedilne »strategije« marginalizacije filozofinj ter (Feministične) metafore in filozofija. Neologizem prevpraševanja se je v zadnjem času že kar prijel, medtem ko je izraz spolskost sorazmerno nov in pomeni vidik spola, ne pa spolnosti ali spolzkosti.

Kalnická analizira fenomen družbenospolskosti filozofskega kanona in ugotavlja, kako se prek strategije marginalizacije filozofinj v čeških učbenikih filozofije in priročnikih iz zgodovine filozofije še danes ohranja kanon te vrste. S sintagmo filozofskega kanona ima v mislih korpus imen in konceptov, ki ustvarja zgodovino filozofije kot znanstveno disciplino. Nastanek in razvoj tega kanona je po avtoričinem mnenju konstrukcija, ki je določena zgodovinsko, družbeno in teoretsko. Filozofinja sega na evro-ameriško kulturno območje, v katerem glede filozofskega kanona v zgodovini filozofije ni mogoče najti informacij o filozofirajočih ženskah. V dostopnih besedilih je položaj žensk potisnjen na obrobje filozofije ali pa ga sploh ni, očitna je torej marginalizacija filozofinj, zato se Zdeňka Kalnická zavzema za feministično rekonstrukcijo filozofskega kanona v zgodovini filozofije. Pri tem povzema stališča uveljavljenih feministk in navaja lastna izvirna spoznanja.

V zgodovini filozofije so filozofirali tako moški kot ženske. Filozofinje so naletele na številne ovire, med drugim na tradicionalno predstavo, da za ženske zadošča izpolnitev z zakonsko in materinsko vlogo. Omejene so bile na zasebnost, vstopanje v javni prostor je bilo zanje pogosto neuresničljivo. Očitni so bili stereotipi in predsodki, moškim je bil pripisan razum, ženskam pa čustvenost. Ženskost in moškost sta bili pojmovni in kulturno-simbolni konstrukciji, in to ne glede na dejanske lastnosti realnih žensk in realnih moških.

Zdeňka Kalnická raziskuje navzočnost filozofinj v učbenikih in priročnikih na Češkem in s tem položaj žensk v družbi. Nekateri so prevedeni iz tujih jezikov, v njih pa filozofinj večinoma ni. Izključevanje in ignoriranje filozofinj ohranjata predstavo, da je filozofija predvsem moška dejavnost, kategorija družbenega spola pa ni filozofska kategorija. Tu in tam so filozofinje vendarle omenjene, a je videti, da je njihova misel odvisna od moškega filozofiranja ali izpeljana iz njega. Zgodi se, da so filozofske premišljevalke uvrščene v nekakšne dodatke in razdelke, ki nimajo notranje povezave z drugimi filozofskimi kategorijami in vpliva nanje. Avtorica ugotavlja, da se na Češkem še vedno ohranja tradicija androcentrističnega filozofskega kanona, problematika družbenega spola potemtakem ni pojmovana kot legitimen in relevanten filozofski pojem. Filozofinja predlaga, da lahko njeno knjigo razumemo kot zgled možnega postopka za preseganje enostranske družbenospolskosti zgodovine filozofije.

V študiji (Feministične) metafore in filozofija se Zdeňka Kalnická loteva obravnave metafor v filozofiji in znanosti. Navezuje se na študije avtoric, ki so se ukvarjale s tem vprašanjem. Med drugim je kritična do stališč Julie Kristeve, češ da ponavlja stare dualnosti ter se strinja z izgonom ženskega iz simbolnega reda. Zdeňka Kalnická pravi, da se filozofski diskurz giblje v medprostoru imaginacije in racionalnosti. Vsaka metafora odkriva in poudarja samo določene analogije in povezave, druge pa s tem zakriva in omogoča nove interpretacije stvarnosti.

Avtorica spremnega zapisa Stanislava Chrobákova Repar ima knjigo Zdeňke Kalnicke za iskreno premišljevanje o temelju filozofskega delovanja in o naravi človekove filozofske navzočnosti v svetu. Njena spoznanja lahko pripeljejo do bivanjskega uvida in kljub nenehnemu izmikanju ali spodbijanju omogočajo, da ljudje ugledajo smisel človeškega obstoja v svetu. O vprašanjih, ki jih zastavlja češka avtorica, je v odzivih na spletnih forumih več prezira in neprimernega zasmehovanja kot ozaveščene argumentacije.

Stanislava Chrobákova Repar in Zdeňka Kalnická si prizadevata odpravljati vsakršne dualizme, med drugim namerno ignoriranje filozofinj. Pomembno je tudi njuno utrjevanje vezi in ustvarjalnega sodelovanja med Slovenijo, Slovaško in Češko. Neobremenjeno, svobodno in odprto sporazumevanje je ena izmed oblik premagovanja vse glasnejšega sovražnega govora.