Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Martina Potisk
Bere Igor Velše.
Ljubljana : Cankarjeva založba, 2018
Le kdo bi se branil navodil, kako se čim bolj posrečeno in polnokrvno prebijati skozi življenje? Möderndorferjeva knjiga krajše proze s preprostim naslovom Navodila za srečo nam jih podarja kar nekaj, a vsevedna babica iz naslovne zgodbe je najbrž največja poznavalka skrivnosti lagodnega bivanja – zjutraj popij surovo jajce, pa boš ves dan srečen, se glasi njen napotek za sproščeno in zadovoljno življenje. Tu so še druga ljudska modrovanja, ki pomagajo priklicati srečo, na primer: kadar sneži, si povezni kapo preko ušes; ko prečkaš cesto, poglej na levo in desno; ne prijateljuj s časopisi, gostilnami in tujo lastnino. Ta in njim podobna premlevanja so sicer ena od bolj prostodušnih in igrivih plasti knjige, a kaj, ko omenjena gospa, ki v vraže iskreno verjame, umre samo zato, ker meni, da so zdravniki znanilci nesreče. Tedaj vsaj postane popolnoma jasno, da sreča nima ne pozivnika za nujne primere in ne navodil za uporabo, da torej splošna bližnjica do nje ne obstaja, prej nasprotno: ker sreča naglo vijuga med ljudmi, se nemalokdaj spotika in opoteka. To nazadnje sprevidijo tudi akterji pričujočih zgodb, ki si zelo želijo mirnega in srečnega življenja, a ga ne znajo zgrabiti za roge, kot se ne znajo povleči iz primeža neprijetnih izkušenj, izpraznjenih razmerij in medsebojnih prevar. Iz tega izhaja posreden opomin, da vsak kuje svojo srečo sam ali, povedano drugače, da si vsak sam snuje in piše svojo knjigo življenja. Le da osebam v zgodbah pogosto primanjkuje kovaškega znanja, zaradi česar raje postanejo pasivne priče in podrobni popisovalci posamičnih nesrečnih usod. Med vztrajnim prestopanjem pred pragovi svojih ali tujih izkušenj pa pozabljajo, da ne bi bilo slabo na vsem lepem pritisniti preslednice ter se s popotno palico v rokah odpraviti sebi in sreči naproti.
Navodila za srečo so sestavljena iz dvaindvajsetih daljših in krajših zgodb, v katerih ne manjka nestrpnih pričakovanj, presenečenj in osupljivih peripetij. Ena od njihovih svetlejših intonacij je jedrnat, neposreden in priljudno poantiran pripovedni slog, ki v povezavi s šaljivimi, komičnimi, sanjskimi, grotesknimi, poetičnimi ipd. poudarki generira pomen osrednjih prigod. Do izraza prihajajo pereči problemi sodobnega slehernika, ki zaradi nesrečnih razmer ali okoliščin dobivajo tragičen prizvok. Med njimi izstopajo neljubi nesporazumi in nepremostljiva nasprotja v erotičnih, ljubezenskih, poklicnih in sorodstvenih odnosih. Tu vidnejšo vlogo odigrajo sporazumevalni zdrsljaji, globoke notranje stiske, spolni prestopki, prešuštva in vseprisotna odtujenost, ki imajo največ zaslug pri tem, da v Navodilih za srečo ni izrazito veselih in neobremenjenih zgodb.
Zbirka Vinka Möderndorferja Navodila za srečo odstira pomenljive bivanjske probleme, ki so vsak zase morda majhni in vsakdanji, a skupaj podstavljajo ogledalo današnji dobi in njenim grehom – naraščajoči apatiji, stigmatizaciji ranljivejših skupin, medgeneracijskemu prerekanju, spolni neenakopravnosti, nepotističnim praksam in skrajni duhovni bedi. Še posebej posrečena premisa so najrazličnejši prvoosebni pripovedovalci, ki se izražajo v izpovedni, preprosti in prepričljivi govorici, skozi katero dobimo vtis, da niso nič bolj ali nič manj resnični kot siceršnji prebivalci tega planeta. Knjiga ponuja intrigantno in privlačno branje, ki kljub pogosto podobnim prizorom ne zrahlja živcev, ampak poziva k vseživljenjskemu iskanju resnice o svetu in nas samih.
Avtorica recenzije: Martina Potisk
Bere Igor Velše.
Ljubljana : Cankarjeva založba, 2018
Le kdo bi se branil navodil, kako se čim bolj posrečeno in polnokrvno prebijati skozi življenje? Möderndorferjeva knjiga krajše proze s preprostim naslovom Navodila za srečo nam jih podarja kar nekaj, a vsevedna babica iz naslovne zgodbe je najbrž največja poznavalka skrivnosti lagodnega bivanja – zjutraj popij surovo jajce, pa boš ves dan srečen, se glasi njen napotek za sproščeno in zadovoljno življenje. Tu so še druga ljudska modrovanja, ki pomagajo priklicati srečo, na primer: kadar sneži, si povezni kapo preko ušes; ko prečkaš cesto, poglej na levo in desno; ne prijateljuj s časopisi, gostilnami in tujo lastnino. Ta in njim podobna premlevanja so sicer ena od bolj prostodušnih in igrivih plasti knjige, a kaj, ko omenjena gospa, ki v vraže iskreno verjame, umre samo zato, ker meni, da so zdravniki znanilci nesreče. Tedaj vsaj postane popolnoma jasno, da sreča nima ne pozivnika za nujne primere in ne navodil za uporabo, da torej splošna bližnjica do nje ne obstaja, prej nasprotno: ker sreča naglo vijuga med ljudmi, se nemalokdaj spotika in opoteka. To nazadnje sprevidijo tudi akterji pričujočih zgodb, ki si zelo želijo mirnega in srečnega življenja, a ga ne znajo zgrabiti za roge, kot se ne znajo povleči iz primeža neprijetnih izkušenj, izpraznjenih razmerij in medsebojnih prevar. Iz tega izhaja posreden opomin, da vsak kuje svojo srečo sam ali, povedano drugače, da si vsak sam snuje in piše svojo knjigo življenja. Le da osebam v zgodbah pogosto primanjkuje kovaškega znanja, zaradi česar raje postanejo pasivne priče in podrobni popisovalci posamičnih nesrečnih usod. Med vztrajnim prestopanjem pred pragovi svojih ali tujih izkušenj pa pozabljajo, da ne bi bilo slabo na vsem lepem pritisniti preslednice ter se s popotno palico v rokah odpraviti sebi in sreči naproti.
Navodila za srečo so sestavljena iz dvaindvajsetih daljših in krajših zgodb, v katerih ne manjka nestrpnih pričakovanj, presenečenj in osupljivih peripetij. Ena od njihovih svetlejših intonacij je jedrnat, neposreden in priljudno poantiran pripovedni slog, ki v povezavi s šaljivimi, komičnimi, sanjskimi, grotesknimi, poetičnimi ipd. poudarki generira pomen osrednjih prigod. Do izraza prihajajo pereči problemi sodobnega slehernika, ki zaradi nesrečnih razmer ali okoliščin dobivajo tragičen prizvok. Med njimi izstopajo neljubi nesporazumi in nepremostljiva nasprotja v erotičnih, ljubezenskih, poklicnih in sorodstvenih odnosih. Tu vidnejšo vlogo odigrajo sporazumevalni zdrsljaji, globoke notranje stiske, spolni prestopki, prešuštva in vseprisotna odtujenost, ki imajo največ zaslug pri tem, da v Navodilih za srečo ni izrazito veselih in neobremenjenih zgodb.
Zbirka Vinka Möderndorferja Navodila za srečo odstira pomenljive bivanjske probleme, ki so vsak zase morda majhni in vsakdanji, a skupaj podstavljajo ogledalo današnji dobi in njenim grehom – naraščajoči apatiji, stigmatizaciji ranljivejših skupin, medgeneracijskemu prerekanju, spolni neenakopravnosti, nepotističnim praksam in skrajni duhovni bedi. Še posebej posrečena premisa so najrazličnejši prvoosebni pripovedovalci, ki se izražajo v izpovedni, preprosti in prepričljivi govorici, skozi katero dobimo vtis, da niso nič bolj ali nič manj resnični kot siceršnji prebivalci tega planeta. Knjiga ponuja intrigantno in privlačno branje, ki kljub pogosto podobnim prizorom ne zrahlja živcev, ampak poziva k vseživljenjskemu iskanju resnice o svetu in nas samih.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Neveljaven email naslov