Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zmago Šmitek: Šelest divjine

22.07.2019

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Beletrina, 2019

Zadnja obsežna knjiga slovenskega eruditskega znanstvenika Zmaga Šmitka Šelest divjine – zeleno dno našega kozmosa dopolnjuje njegovo zapuščino, ki se je vzporedno z vmesnimi objavami drugih knjig iz opusa njegovih raziskav medila v razponu več desetletij. V njej nanizana spoznanja s področja mitologije, religije, antropologije in etnologije obsegajo časovne razsežnosti od paleolitika do danes in s svojimi vpogledi pred nami razgrinjajo človekovo izkušnjo našega planeta in vesoljstva od samih začetkov učlovečenja.
Včasih si zmotno domišljamo, da o modelih človekove zaznave kot tudi o tem, kako so se zrcalili v družbeni ureditvi na eni strani in v njegovem odnosu do sveta narave vemo malodane vse. Toda ne, delo Zmaga Šmitka nazorno dokazue, kako kompleksne in brezdanje so strukture, v katere so vtkani pravzorci indoevropskega in evrazijskega prostora, in nam s svojim pisanjem omogoča, da v znane mozaike vstavimo ne le nekaj kamenčkov, temveč cele ploskve.
Zmago Šmitek, ki je živel med letoma 1949 in 2018, je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoje življenjsko delo je prejel navišje stanovsko priznanje, Murkovo nagrado. Bil je velik poznavalec slovenskega mitološkega kozmosa, njegovih predkrščanskih bogov in simbolnega jezika, ki pa jih je – samosvoj mislec in raziskovalec – umestil v širše folklorno mitološko gradivo z več celin. Povejmo še, da se ni ukvarjal samo s teoretskimi raziskavami, temveč je svoji vedi in lastni zvedavosti na ljubo prepotoval Indijo, ozemlje nekdanje Perzije in evropske dežele, kar njegovemu pisanju vdihuje dodatno živost.
V knjigi Šelest divjine je Šmitek izbrskal na dan posebna znanja, ki so bila dostopna le izbranim posameznikom, od ljudskih zdraviteljic do šamanov in eksorcistov, zlasti pa se poglablja v nikoli povsem pretrgano sožitje človeka z divjino. Ob številnih primerih analizira kategorije, kot so divje : ukročeno, zemeljsko : božansko, red : kaos. V poglavjih Kačji pogled; Gospodarji in gospodarice gozda; Življenje je past; Pajčevina magije in drugih se skupaj z avtorjem napotimo po sledeh udomačevanja zveri, na primer volka, in se seznanimo z neobvladljivimi vodnimi bitji, med katerimi je slovenska riba Faronika, ter nato iz lovsko-nabiralskega bivanjskega načina prestopimo v poljedeljsko-živinorejski modus. Šmitek ne pozabi na pomen umetnosti, saj ta od nekdaj presega estetske, simbolne ali versko spremljevalne funkcije, kakršne ji običajno pripisujemo. Dogajanje, ki ga opisuje, ni z minevanjem časa nič manj živo, res pa je, da se je bilo ob aroganci, ki jo vsebuje navidezna vsevednost modernega človeka, prisiljeno umakniti v ozadje. Pri tem avtor z marsikatero ponazoritvijo in tudi z opazovanjem vsebin današnje medijske kulture pokaže na nezadostnost kartezijanskega modela mišljenja.
Ko Zmago Šmitek razčlenjuje pradavne vizije in ideje ter jih povezuje z novodobnimi, nas sooči z ugotovitvijo, da smo ljudje v marsičem še danes otroci divjine, ampak na žalost ne toliko v pogledu preživetvenih zmožnosti v njej, temveč bolj v svojem brezvestnem prilaščanju virov, zasužnjevanju vsega živega in medsebojni uničevalnosti. Med vrsticami nas avtor izrecno ozavešča o tem.
Šelest divjine je interdisciplinarno, znanstveno utemeljeno delo, pri čemer pa je obenem berljivo in na trenutke napeto ter s svojimi pronicljivimi uvidi nagovarja slehernega od nas. Ko beremo izvajanja Zmaga Šmitka se zdi, da nas s svojim širokim zajemom, segajočim v izročilo, usmerja k novim možnim fazam moderne civilizacije. Drugače povedano, namigne, da je morda čas vzeti v roke pozabljene ključe.


Ocene

2024 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Zmago Šmitek: Šelest divjine

22.07.2019

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Beletrina, 2019

Zadnja obsežna knjiga slovenskega eruditskega znanstvenika Zmaga Šmitka Šelest divjine – zeleno dno našega kozmosa dopolnjuje njegovo zapuščino, ki se je vzporedno z vmesnimi objavami drugih knjig iz opusa njegovih raziskav medila v razponu več desetletij. V njej nanizana spoznanja s področja mitologije, religije, antropologije in etnologije obsegajo časovne razsežnosti od paleolitika do danes in s svojimi vpogledi pred nami razgrinjajo človekovo izkušnjo našega planeta in vesoljstva od samih začetkov učlovečenja.
Včasih si zmotno domišljamo, da o modelih človekove zaznave kot tudi o tem, kako so se zrcalili v družbeni ureditvi na eni strani in v njegovem odnosu do sveta narave vemo malodane vse. Toda ne, delo Zmaga Šmitka nazorno dokazue, kako kompleksne in brezdanje so strukture, v katere so vtkani pravzorci indoevropskega in evrazijskega prostora, in nam s svojim pisanjem omogoča, da v znane mozaike vstavimo ne le nekaj kamenčkov, temveč cele ploskve.
Zmago Šmitek, ki je živel med letoma 1949 in 2018, je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoje življenjsko delo je prejel navišje stanovsko priznanje, Murkovo nagrado. Bil je velik poznavalec slovenskega mitološkega kozmosa, njegovih predkrščanskih bogov in simbolnega jezika, ki pa jih je – samosvoj mislec in raziskovalec – umestil v širše folklorno mitološko gradivo z več celin. Povejmo še, da se ni ukvarjal samo s teoretskimi raziskavami, temveč je svoji vedi in lastni zvedavosti na ljubo prepotoval Indijo, ozemlje nekdanje Perzije in evropske dežele, kar njegovemu pisanju vdihuje dodatno živost.
V knjigi Šelest divjine je Šmitek izbrskal na dan posebna znanja, ki so bila dostopna le izbranim posameznikom, od ljudskih zdraviteljic do šamanov in eksorcistov, zlasti pa se poglablja v nikoli povsem pretrgano sožitje človeka z divjino. Ob številnih primerih analizira kategorije, kot so divje : ukročeno, zemeljsko : božansko, red : kaos. V poglavjih Kačji pogled; Gospodarji in gospodarice gozda; Življenje je past; Pajčevina magije in drugih se skupaj z avtorjem napotimo po sledeh udomačevanja zveri, na primer volka, in se seznanimo z neobvladljivimi vodnimi bitji, med katerimi je slovenska riba Faronika, ter nato iz lovsko-nabiralskega bivanjskega načina prestopimo v poljedeljsko-živinorejski modus. Šmitek ne pozabi na pomen umetnosti, saj ta od nekdaj presega estetske, simbolne ali versko spremljevalne funkcije, kakršne ji običajno pripisujemo. Dogajanje, ki ga opisuje, ni z minevanjem časa nič manj živo, res pa je, da se je bilo ob aroganci, ki jo vsebuje navidezna vsevednost modernega človeka, prisiljeno umakniti v ozadje. Pri tem avtor z marsikatero ponazoritvijo in tudi z opazovanjem vsebin današnje medijske kulture pokaže na nezadostnost kartezijanskega modela mišljenja.
Ko Zmago Šmitek razčlenjuje pradavne vizije in ideje ter jih povezuje z novodobnimi, nas sooči z ugotovitvijo, da smo ljudje v marsičem še danes otroci divjine, ampak na žalost ne toliko v pogledu preživetvenih zmožnosti v njej, temveč bolj v svojem brezvestnem prilaščanju virov, zasužnjevanju vsega živega in medsebojni uničevalnosti. Med vrsticami nas avtor izrecno ozavešča o tem.
Šelest divjine je interdisciplinarno, znanstveno utemeljeno delo, pri čemer pa je obenem berljivo in na trenutke napeto ter s svojimi pronicljivimi uvidi nagovarja slehernega od nas. Ko beremo izvajanja Zmaga Šmitka se zdi, da nas s svojim širokim zajemom, segajočim v izročilo, usmerja k novim možnim fazam moderne civilizacije. Drugače povedano, namigne, da je morda čas vzeti v roke pozabljene ključe.


29.11.2021

Lajos Bence: Furijasta generacija

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


29.11.2021

Natalija Milovanović: Samoumevno

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič.


29.11.2021

Franjo H. Naji: Ringlšpil

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere: Aleksander Golja


29.11.2021

Goran Vojnović: Figa

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.11.2021

Goran Vojnović - Simona Hamer: Figa

Predstavo Figa, po romanu Gorana Vojnovića, ki je v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana nastala v dramatizaciji Simone Hamer in režiji Martina Luke Škofa, so v spletnem prenosu prikazali že spomladi.Zdaj pa je bila Figa premierno odigrana pred občinstvom. Ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek, vir: www.drama.si


22.11.2021

Peter Handke: Moje leto v nikogaršnjem zalivu

Avtorica ocene: Ana Geršak Bere Mateja Perpar


22.11.2021

Marija Švajncer: Virus in filozofija

Avtorica ocene: Nada Breznik Bereta Jure Franko in Lidija Hartman


22.11.2021

Dejan Koban: Najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven

Avtorica ocene: Veronika Šoster Bereta Lidija Hartman in Jure Franko


22.11.2021

Taja Močnik:: Kamni z Marsa

Avtor ocene: Matej Bogataj Bere Jure Franko


19.11.2021

Simona Semenič: lepe vide lepo gorijo

NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči premierno uprizorjena igra Lepe Vide lepo gorijo Simone Semenič, ki se je z lanskega repertoarja preselila v to sezono. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, režija je bila v rokah Maše Pelko. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Krstna uprizoritev Premiera18. novembra 2021 Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Eva Kraševec Scenografa: Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Avtor glasbe: Luka Ipavec Svetovalec za gib: Klemen Janežič Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Asistentka dramaturgije: Lučka Neža Peterlin Oblikovalec maske: Matej Pajntar IGRAJO: Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Gaja Filač k. g.


18.11.2021

Forum nove glasbe uvodoma z odličnim festivalskim ansamblom

V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.


17.11.2021

5. koncert komornega cikla Carpe artem so glasbeniki poimenovali Iskrenost in pristnost

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.11.2021

2. koncert cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije z naslovom Globina teme

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2021

Orkester Mozarteum Salzburg na 2. koncertu za Zlati abonma

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


15.11.2021

Irena Svetek: Rdeča kapica

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere: Lidija Hartman


15.11.2021

Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska?

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bere: Lidija Hartman


15.11.2021

Esad Babačić; Včasih

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bereta: Lidija Hartman in Bernard Stramič


15.11.2021

Goran Marković: Beograjski trio

Avtor recenzije: Simon Popek Bere: Aleksander Golja


15.11.2021

Nina Dragičević: To telo, pokončno

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere: Eva Longyka Marušič


14.11.2021

Heiner Müller: Cement

Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan


Stran 49 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov