Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ivo Andrić: Na sončni strani

16.12.2019

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Jure Franko.

Prevedla Mateja Komel Snoj; Ljubljana : Beletrina, 2019

Andrićevo delo Na sončni strani lahko, kot sugerira oznaka pod naslovom, beremo kot rekonstrukcijo romana ali pa kot zbirko novel, ki si delijo tematiko jetniške izkušnje, okvirni dogajalni čas tik pred začetkom prve svetovne vojne in tudi dogajalni prostor, torej zapor. Prav tematika jetniške izkušnje je povod, da jih je literarna teoretičarka, urednica rekonstrukcije Na sončni strani in avtorica spremne besede Žaneta Đukić Perišić imenovala »jetniške novele«. Besedila, ki so v knjigi izšla kot rekonstrukcija romana, je Andrić objavljal kot samostojne kratkoprozne celote – vendar so v njegovi zapuščini odkrili zasnovo romana Na sončni strani in nekatere izmed »jetniških novel« je že avtor sam oštevilčil kot poglavja v romanu. Vse kaže, da je zamisel o romanu opustil in gradivo, ki bi sodilo vanj, začel objavljati kot samostojna kratkoprozna besedila.

Osrednji junak nekončanega romana naj bi bil Toma Galus, ki se bodisi s tem priimkom ali pa zgolj kot »mladenič« pojavlja v vseh novelah v knjigi Na sončni strani, razen v zadnjem besedilu Prekleta zgodovina. Ta se ukvarja z življenjskim ozadjem drugega večkrat pojavljajočega se lika, Postružnika. Andrić sam je to besedilo označil kot četrto poglavje romana Na sončni strani, kar nakazuje, da je za roman bržkone načrtoval podobno strukturo nizajočih se sižejev, kot jo poznamo iz drugih njegovih romanov.

Lik Tome Galusa se skozi jetniške novele vzpostavlja fragmentarno in nezanesljivo – videti je, da ga je Andrić še izdeloval in ga še ni zakoličil. V »mladeniču«, kakor se kaže v novelah, je tako precej zamišljenosti, introvertiranosti in občutljivosti, tudi mladostne zaletavosti in morda svojeglavosti, precej konsistentno pa se v liku izraža tudi nekakšna razdražljiva nevrotičnost. Na drugi strani se pojavlja več odprtih mest o njegovem zdravju, poznanstvih, romantičnih razmerjih in tudi politični naravnanosti. Prav skozi ta odprta mesta lahko delo Na sončni strani beremo tudi kot nezanesljivo spominsko pripoved, ki že na ravni posamezne osebe ponuja več interpretacij ene jetniške izkušnje, nekako podtalno pa tudi več vidikov enega zgodovinskega trenutka. Pri tem morda ni nebistveno, da ima lik Tome Galusa po nekaterih interpretacijah precej Andrićevih avtobiografskih potez oziroma je Andrić prek  Galusa  literariziral svojo lastno zaporniško izkušnjo.

Vsa besedila v knjigi Na sončni strani je sicer mogoče brati kot samostojne celote. V zaporniškem okolju Andrić v njih tematizira politično motivirane zaporne kazni, ki brez sojenja doletijo nedolžne osebe, oženje prostora svobode, nostalgije in mučnosti ter hkratne tolažilnosti ponavljajočih se vztrajnih spominov, predvojnih političnih pritiskov ter podkupljivosti sodnega sistema. Po drugi strani pa nepričakovano odpira prostor svobode, na primer ob preprostih, drobnih dogodkih, kot je uzrtje sončne svetlobe. Posamične novele prikazujejo tematsko zaokrožene drobce iz širše slike fragmentarne pripovedi o nekem življenjskem obdobju Tome Galusa, kakor se izriše, če te novele beremo zaporedno. Po drugi strani pa kljub razdrobljenosti in številnim odprtim mestom dobimo občutek o neki jetniški izkušnji, pa tudi o zgodovinskem trenutku in lahko delo beremo tudi kot fragmentaren roman, četudi ga Andrić ni nikoli vzpostavil v tej obliki,.

Vprašanje, zakaj Andrić romana ni končal, ostaja odprto. Žaneta Đukić Perišić nakazuje, da se je morda odločil za drugačno, časovno bolj distancirano, manj avtobiografsko in s tem tudi manj poetično ter manj osebno upovedovanje zgodovine.

Toda morda je s temi okoliščinami proza v knjigi Na sončni strani tudi obogatena. Beremo jo lahko bodisi kot prepričljive novele bodisi kot fragmentaren roman, ki prav s svojo odprtostjo in nezaključenostjo na specifičen način še dodatno razpira svoj pomenski svet.


Ocene

2024 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Ivo Andrić: Na sončni strani

16.12.2019

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Jure Franko.

Prevedla Mateja Komel Snoj; Ljubljana : Beletrina, 2019

Andrićevo delo Na sončni strani lahko, kot sugerira oznaka pod naslovom, beremo kot rekonstrukcijo romana ali pa kot zbirko novel, ki si delijo tematiko jetniške izkušnje, okvirni dogajalni čas tik pred začetkom prve svetovne vojne in tudi dogajalni prostor, torej zapor. Prav tematika jetniške izkušnje je povod, da jih je literarna teoretičarka, urednica rekonstrukcije Na sončni strani in avtorica spremne besede Žaneta Đukić Perišić imenovala »jetniške novele«. Besedila, ki so v knjigi izšla kot rekonstrukcija romana, je Andrić objavljal kot samostojne kratkoprozne celote – vendar so v njegovi zapuščini odkrili zasnovo romana Na sončni strani in nekatere izmed »jetniških novel« je že avtor sam oštevilčil kot poglavja v romanu. Vse kaže, da je zamisel o romanu opustil in gradivo, ki bi sodilo vanj, začel objavljati kot samostojna kratkoprozna besedila.

Osrednji junak nekončanega romana naj bi bil Toma Galus, ki se bodisi s tem priimkom ali pa zgolj kot »mladenič« pojavlja v vseh novelah v knjigi Na sončni strani, razen v zadnjem besedilu Prekleta zgodovina. Ta se ukvarja z življenjskim ozadjem drugega večkrat pojavljajočega se lika, Postružnika. Andrić sam je to besedilo označil kot četrto poglavje romana Na sončni strani, kar nakazuje, da je za roman bržkone načrtoval podobno strukturo nizajočih se sižejev, kot jo poznamo iz drugih njegovih romanov.

Lik Tome Galusa se skozi jetniške novele vzpostavlja fragmentarno in nezanesljivo – videti je, da ga je Andrić še izdeloval in ga še ni zakoličil. V »mladeniču«, kakor se kaže v novelah, je tako precej zamišljenosti, introvertiranosti in občutljivosti, tudi mladostne zaletavosti in morda svojeglavosti, precej konsistentno pa se v liku izraža tudi nekakšna razdražljiva nevrotičnost. Na drugi strani se pojavlja več odprtih mest o njegovem zdravju, poznanstvih, romantičnih razmerjih in tudi politični naravnanosti. Prav skozi ta odprta mesta lahko delo Na sončni strani beremo tudi kot nezanesljivo spominsko pripoved, ki že na ravni posamezne osebe ponuja več interpretacij ene jetniške izkušnje, nekako podtalno pa tudi več vidikov enega zgodovinskega trenutka. Pri tem morda ni nebistveno, da ima lik Tome Galusa po nekaterih interpretacijah precej Andrićevih avtobiografskih potez oziroma je Andrić prek  Galusa  literariziral svojo lastno zaporniško izkušnjo.

Vsa besedila v knjigi Na sončni strani je sicer mogoče brati kot samostojne celote. V zaporniškem okolju Andrić v njih tematizira politično motivirane zaporne kazni, ki brez sojenja doletijo nedolžne osebe, oženje prostora svobode, nostalgije in mučnosti ter hkratne tolažilnosti ponavljajočih se vztrajnih spominov, predvojnih političnih pritiskov ter podkupljivosti sodnega sistema. Po drugi strani pa nepričakovano odpira prostor svobode, na primer ob preprostih, drobnih dogodkih, kot je uzrtje sončne svetlobe. Posamične novele prikazujejo tematsko zaokrožene drobce iz širše slike fragmentarne pripovedi o nekem življenjskem obdobju Tome Galusa, kakor se izriše, če te novele beremo zaporedno. Po drugi strani pa kljub razdrobljenosti in številnim odprtim mestom dobimo občutek o neki jetniški izkušnji, pa tudi o zgodovinskem trenutku in lahko delo beremo tudi kot fragmentaren roman, četudi ga Andrić ni nikoli vzpostavil v tej obliki,.

Vprašanje, zakaj Andrić romana ni končal, ostaja odprto. Žaneta Đukić Perišić nakazuje, da se je morda odločil za drugačno, časovno bolj distancirano, manj avtobiografsko in s tem tudi manj poetično ter manj osebno upovedovanje zgodovine.

Toda morda je s temi okoliščinami proza v knjigi Na sončni strani tudi obogatena. Beremo jo lahko bodisi kot prepričljive novele bodisi kot fragmentaren roman, ki prav s svojo odprtostjo in nezaključenostjo na specifičen način še dodatno razpira svoj pomenski svet.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


Stran 40 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov