Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Marija Švajncer
Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Prevedla Gregor Pobežin in Jernej Stritih; Ljubljana : Beletrina in Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda, 2019
Angleški interdisciplinarni teoretik, psihiater in pionir vizualne antropologije Gregory Bateson je bil rojen leta 1904, njegovo ustvarjalno in raziskovalno plodovito življenje pa se je izteklo leta 1980. Kknjiga Ekologija idej je izšla leta 1972. Za izdajo iz leta 1999 je predgovor napisala avtorjeva hči Mary Catherine Bateson, rojena v zakonski zvezi s prvo od Batesonovih treh soprog, kulturno antropologinjo Margaret Mead. Avtorjev oče je bil biolog in pobudnik genetike, sam pa se je po začetnem študiju naravoslovja odločil za antropologijo. Ker pozneje ni imel jasne strokovne identitete, kot navaja Mary Catherine Bateson, si ni pridobil udobnega poklicnega položaja in zagotovljenega dohodka, tudi sicer je, kot ga označuje hči, postal obrobnež. Kritičen je bil do patologije nacizma in fašizma ter drugih družbenih deviacij. Knjiga Ekologija idej je nekakšno intelektualno popotovanje: v njej so številne težke ideje, na katere ni mogoče naleteti nikjer drugje, pa tudi igrive ideje, ki spodbujajo nov način razmišljanja, pravi teoretikova hči Mary Catherine Bateson.
Gregoryja Batesona so zanimala različna področja: od antropologije, psihiatrije, biološke revolucije in genetike pa vse do nove epistemologije, se pravi znanosti, ki je vzniknila iz sistemske teorije in ekologije. O idejah je skušal premišljevati na novo; to drugačno in inovativno razmišljanje je poimenoval ekologija uma in ekologija idej. Poglavitni namen obsežne in vsebinsko raznovrstne knjige Ekologija idej je, kot pravi sam, utreti pot vprašanjem, ki bi si jih bilo mogoče pomenljivo zastaviti. V problemsko razvejanem delu postavlja most med dejstvi življenja in védenja ter tistim, kar danes vemo o naravi vzorca in reda.
V knjigi prevladujejo trije sklopi idej: epistemološko spraševanje in iskanje odgovorov, problematika znanosti in skrb za okolje. Za avtorja sta pomembni obe znanosti, tako naravoslovna kot družboslovna, še bolj pa ga vznemirjajo poti do ustreznih odgovorov ter pojasnjevanje in zanesljivo argumentiranje. Nenehno išče metode, merila in koncepte, pozornost torej namenja miselnim postopkom. Pomembno je njegovo antropološko preučevanje, toda Bateston je tudi filozof, logik in izvedenec za spoznavno teorijo. Antropologijo dopolnjuje z etiko in estetiko, v njegovo misel vdira tudi politika. Kot antropolog si je zadal nalogo, da bi prepoznal najvišji skupni dejavnik, impliciran v različnih človeških fenomenih. Pri tem predvideva, da so pojavi, ki so videti podobni drug drugemu, v resnici intrinzično različni. Ne zanima ga samo preprosto opisovanje, temveč nekoliko višja stopnja abstrakcije in širše posploševanje.
Razlago ponazori in popestri tudi z diagrami in risbami. Najbolj zanesljiv vir informacij so zanj podatki, zato so prav ti prvi vir navdiha in nujno znanstveno izhodišče. Najvišji cilj znanosti je povečevanje temeljnega znanja, njeno bistvo pa je pojasnjevanje stvari, ki pogosto ne zvenijo enako kot njihova imena. Okvir znanosti je na vseh področjih enak, napredek vznikne iz kombinacije različnih načinov razmišljanja. Bateson izhaja iz teorije logičnih tipov, teorije množic, kibernetike in tehnike psihoterapije. Osrednja teza teorije logičnih tipov je, da med razredom in njegovimi člani obstaja diskontinuiteta, razred torej ne more biti član samega sebe. O tem je pisal že Bertrand Russell.
Bateson je posegal tudi na druga področja. Opravljal je delo psihiatra in izražal kritičnost do nekaterih Freudovih spoznanj. Nič manj ni bil prizanesljiv do Marxa. Sodeloval je pri projektnem raziskovanju shizofrenije in alkoholizma ter ponujal iskrive pogovore, ki sodijo na področje filozofije za otroke. Poleg družboslovnega raziskovanja se je ukvarjal z marsičim drugim in na primer opazoval obnašanje kitov. Živali so bile zanj vedno znova zanimiv predmet preučevanja, vendar to še ni bilo vse. »Prva stvar je ponižnost. Ne predlagam je kot moralni princip, tako oduren mnogim ljudem, temveč preprosto kot pojem znanstvene filozofije. Ta arogantna znanstvena filozofija je danes zastarela, na njeno mesto pa stopa odkritje, da je človek le del večjih sistemov in da del nikdar ne more nadzorovati celote.« Pomembna je komponenta spajanja sistemov posameznega človeškega organizma, družbe in širšega ekosistema.
Ko je že videti, da smo Gregoryja Batesona ustrezno predstavili, nas preseneti s samokritično izjavo, češ da filozofija in antropologija nista njegovi področji in da pravzaprav ni nič kaj prida načitan filozof in prav tako ne kdo ve kako načitan antropolog, toda »preučeval sem namreč področje vplivov med zelo abstraktno in formalno filozofsko mislijo na eni ter naravoslovnim preučevanjem človeka in drugih bitij na drugi strani. Trdim, da je to prekrivanje formalnih premis in dejanskih vedenj danes izjemnega pomena.« Avtor opozarja, da sodobnemu človeku grozi uničenje okolja. Surovine tega sveta niso brez meja. Treba se bo resno zamisliti nad odnosom do narave.
Na koncu knjige Ekologija idej skušata Miran Možina in Graham Barnes v obliki dialoga odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče razumeti Batesonovo večplastno in v marsičem težko doumljivo misel, Maja Petrović-Šteger pa se v svoji študiji poglablja v teoretikovo ekološko epistemologijo ter ima knjigo za nekakšno slovnico za preučevanje kognicije in komunikacije o svetu.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer
Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Prevedla Gregor Pobežin in Jernej Stritih; Ljubljana : Beletrina in Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda, 2019
Angleški interdisciplinarni teoretik, psihiater in pionir vizualne antropologije Gregory Bateson je bil rojen leta 1904, njegovo ustvarjalno in raziskovalno plodovito življenje pa se je izteklo leta 1980. Kknjiga Ekologija idej je izšla leta 1972. Za izdajo iz leta 1999 je predgovor napisala avtorjeva hči Mary Catherine Bateson, rojena v zakonski zvezi s prvo od Batesonovih treh soprog, kulturno antropologinjo Margaret Mead. Avtorjev oče je bil biolog in pobudnik genetike, sam pa se je po začetnem študiju naravoslovja odločil za antropologijo. Ker pozneje ni imel jasne strokovne identitete, kot navaja Mary Catherine Bateson, si ni pridobil udobnega poklicnega položaja in zagotovljenega dohodka, tudi sicer je, kot ga označuje hči, postal obrobnež. Kritičen je bil do patologije nacizma in fašizma ter drugih družbenih deviacij. Knjiga Ekologija idej je nekakšno intelektualno popotovanje: v njej so številne težke ideje, na katere ni mogoče naleteti nikjer drugje, pa tudi igrive ideje, ki spodbujajo nov način razmišljanja, pravi teoretikova hči Mary Catherine Bateson.
Gregoryja Batesona so zanimala različna področja: od antropologije, psihiatrije, biološke revolucije in genetike pa vse do nove epistemologije, se pravi znanosti, ki je vzniknila iz sistemske teorije in ekologije. O idejah je skušal premišljevati na novo; to drugačno in inovativno razmišljanje je poimenoval ekologija uma in ekologija idej. Poglavitni namen obsežne in vsebinsko raznovrstne knjige Ekologija idej je, kot pravi sam, utreti pot vprašanjem, ki bi si jih bilo mogoče pomenljivo zastaviti. V problemsko razvejanem delu postavlja most med dejstvi življenja in védenja ter tistim, kar danes vemo o naravi vzorca in reda.
V knjigi prevladujejo trije sklopi idej: epistemološko spraševanje in iskanje odgovorov, problematika znanosti in skrb za okolje. Za avtorja sta pomembni obe znanosti, tako naravoslovna kot družboslovna, še bolj pa ga vznemirjajo poti do ustreznih odgovorov ter pojasnjevanje in zanesljivo argumentiranje. Nenehno išče metode, merila in koncepte, pozornost torej namenja miselnim postopkom. Pomembno je njegovo antropološko preučevanje, toda Bateston je tudi filozof, logik in izvedenec za spoznavno teorijo. Antropologijo dopolnjuje z etiko in estetiko, v njegovo misel vdira tudi politika. Kot antropolog si je zadal nalogo, da bi prepoznal najvišji skupni dejavnik, impliciran v različnih človeških fenomenih. Pri tem predvideva, da so pojavi, ki so videti podobni drug drugemu, v resnici intrinzično različni. Ne zanima ga samo preprosto opisovanje, temveč nekoliko višja stopnja abstrakcije in širše posploševanje.
Razlago ponazori in popestri tudi z diagrami in risbami. Najbolj zanesljiv vir informacij so zanj podatki, zato so prav ti prvi vir navdiha in nujno znanstveno izhodišče. Najvišji cilj znanosti je povečevanje temeljnega znanja, njeno bistvo pa je pojasnjevanje stvari, ki pogosto ne zvenijo enako kot njihova imena. Okvir znanosti je na vseh področjih enak, napredek vznikne iz kombinacije različnih načinov razmišljanja. Bateson izhaja iz teorije logičnih tipov, teorije množic, kibernetike in tehnike psihoterapije. Osrednja teza teorije logičnih tipov je, da med razredom in njegovimi člani obstaja diskontinuiteta, razred torej ne more biti član samega sebe. O tem je pisal že Bertrand Russell.
Bateson je posegal tudi na druga področja. Opravljal je delo psihiatra in izražal kritičnost do nekaterih Freudovih spoznanj. Nič manj ni bil prizanesljiv do Marxa. Sodeloval je pri projektnem raziskovanju shizofrenije in alkoholizma ter ponujal iskrive pogovore, ki sodijo na področje filozofije za otroke. Poleg družboslovnega raziskovanja se je ukvarjal z marsičim drugim in na primer opazoval obnašanje kitov. Živali so bile zanj vedno znova zanimiv predmet preučevanja, vendar to še ni bilo vse. »Prva stvar je ponižnost. Ne predlagam je kot moralni princip, tako oduren mnogim ljudem, temveč preprosto kot pojem znanstvene filozofije. Ta arogantna znanstvena filozofija je danes zastarela, na njeno mesto pa stopa odkritje, da je človek le del večjih sistemov in da del nikdar ne more nadzorovati celote.« Pomembna je komponenta spajanja sistemov posameznega človeškega organizma, družbe in širšega ekosistema.
Ko je že videti, da smo Gregoryja Batesona ustrezno predstavili, nas preseneti s samokritično izjavo, češ da filozofija in antropologija nista njegovi področji in da pravzaprav ni nič kaj prida načitan filozof in prav tako ne kdo ve kako načitan antropolog, toda »preučeval sem namreč področje vplivov med zelo abstraktno in formalno filozofsko mislijo na eni ter naravoslovnim preučevanjem človeka in drugih bitij na drugi strani. Trdim, da je to prekrivanje formalnih premis in dejanskih vedenj danes izjemnega pomena.« Avtor opozarja, da sodobnemu človeku grozi uničenje okolja. Surovine tega sveta niso brez meja. Treba se bo resno zamisliti nad odnosom do narave.
Na koncu knjige Ekologija idej skušata Miran Možina in Graham Barnes v obliki dialoga odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče razumeti Batesonovo večplastno in v marsičem težko doumljivo misel, Maja Petrović-Šteger pa se v svoji študiji poglablja v teoretikovo ekološko epistemologijo ter ima knjigo za nekakšno slovnico za preučevanje kognicije in komunikacije o svetu.
Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:
V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.
Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov