Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
»Pot do trona je nerodna – gaziti mora človek do kolen v krvi in v solzah. … Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je napoti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel.« Besede, ki jih je pred skoraj sto dvajsetimi leti Ivan Cankar položil v usta svojemu kralju na Betajnovi, Kantorju, odlično povzamejo delovanje dolgoletnega župana izmišljenega slovenskega kraja Rovte v novem celovečernem filmu Andreja Košaka. Pravzaprav so kar nekakšen »modus vivendi« župana Frante, vajenega, da že dvajset let vsi, celo njegova lastna žena, plešejo, kakor on žvižga, in da se vsi morebitni škandali kar se da hitro pometejo pod preprogo. Zveni dovolj domače, kajne? A kakor je zapisal drugi slovenski književniki, tudi on ga »stakne nazadnje, ki bil mu je kos«, in tedaj se šele zares pokaže, kako daleč je pripravljen iti Franta, da bi obdržal svojo vaško oblast. Bo zmogel iti čisto do konca, do trona?
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem. No, vsi, razen odrasle županove hčerke, ki za današnji čas osupljivo dolgo verjame v očetovo popolno neomadeževanost in nedolžnost; ob pestri izbiri generacijsko in slogovno dosti ustreznejših slovenskih igralk je bila zasedba Aleksandre Balmazović, sicer tudi koproducentke filma, milo rečeno, zgrešena režiserjeva poteza. Zelo posrečena pa je bila izbira vedno odličnega Vlada Novaka kot župana, preračunljive zapeljivke Ive Kranjc Bagola ter Valterja Dragana kot hladnokrvnega kriminalca. Škoda, da je v zgodbi le malo časa namenjenega županovemu protikandidatu Jerovšku (igra ga Rok Vihar), saj je za pretkanega politika skorajda nelogično, da bi se tako hitro uklonil pritisku insceniranega škandala. Tudi sicer zgodba, ki želi biti nekakšno ogledalo skorumpirane vseslovenske politične scene, zavite v vato demokracije, prevečkrat deluje kaotično in poenostavljeno, dialogi, sploh tisti v nežnejših prizorih, pa pretirano papirnato, da bi jim lahko zares verjeli.
Uspeha, kakršnega je Košak doživel s kultnim Outsiderjem, ki še vedno velja za enega najbolj gledanih in citiranih slovenskih filmov, Vsi proti vsem ne bo dočakal. Za kaj takega je kljub dobri zasnovi, zelo obetavnemu začetku in nekaterim odličnim igralcem pretirano statičen, okorel in – glede na temo filma skorajda ironično – čisto preveč kompromisen.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
»Pot do trona je nerodna – gaziti mora človek do kolen v krvi in v solzah. … Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je napoti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel.« Besede, ki jih je pred skoraj sto dvajsetimi leti Ivan Cankar položil v usta svojemu kralju na Betajnovi, Kantorju, odlično povzamejo delovanje dolgoletnega župana izmišljenega slovenskega kraja Rovte v novem celovečernem filmu Andreja Košaka. Pravzaprav so kar nekakšen »modus vivendi« župana Frante, vajenega, da že dvajset let vsi, celo njegova lastna žena, plešejo, kakor on žvižga, in da se vsi morebitni škandali kar se da hitro pometejo pod preprogo. Zveni dovolj domače, kajne? A kakor je zapisal drugi slovenski književniki, tudi on ga »stakne nazadnje, ki bil mu je kos«, in tedaj se šele zares pokaže, kako daleč je pripravljen iti Franta, da bi obdržal svojo vaško oblast. Bo zmogel iti čisto do konca, do trona?
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem. No, vsi, razen odrasle županove hčerke, ki za današnji čas osupljivo dolgo verjame v očetovo popolno neomadeževanost in nedolžnost; ob pestri izbiri generacijsko in slogovno dosti ustreznejših slovenskih igralk je bila zasedba Aleksandre Balmazović, sicer tudi koproducentke filma, milo rečeno, zgrešena režiserjeva poteza. Zelo posrečena pa je bila izbira vedno odličnega Vlada Novaka kot župana, preračunljive zapeljivke Ive Kranjc Bagola ter Valterja Dragana kot hladnokrvnega kriminalca. Škoda, da je v zgodbi le malo časa namenjenega županovemu protikandidatu Jerovšku (igra ga Rok Vihar), saj je za pretkanega politika skorajda nelogično, da bi se tako hitro uklonil pritisku insceniranega škandala. Tudi sicer zgodba, ki želi biti nekakšno ogledalo skorumpirane vseslovenske politične scene, zavite v vato demokracije, prevečkrat deluje kaotično in poenostavljeno, dialogi, sploh tisti v nežnejših prizorih, pa pretirano papirnato, da bi jim lahko zares verjeli.
Uspeha, kakršnega je Košak doživel s kultnim Outsiderjem, ki še vedno velja za enega najbolj gledanih in citiranih slovenskih filmov, Vsi proti vsem ne bo dočakal. Za kaj takega je kljub dobri zasnovi, zelo obetavnemu začetku in nekaterim odličnim igralcem pretirano statičen, okorel in – glede na temo filma skorajda ironično – čisto preveč kompromisen.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
Neveljaven email naslov