Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe.
Sredi 90-ih let se je nekje v Parizu skupina osnovnošolcev začela igrati z domačo filmsko kamero in takrat si je le malokdo upal napovedati, da bo prav iz teh navihancev zrasel eden najbolj vznemirljivih kolektivov v zgodovini francoskega filma. Skozi ustvarjalno skupino Kourtrajmé so se v zadnjih 25 letih uveljavila imena kot Romain Gavras, Mathieu Kassovitz, Vincent Cassel, Kim Chapiron, JR in mnogi drugi, ti ustvarjalci pa so iz nedolžnega poigravanja postopoma razvili povsem svojo avtorsko prizmo, skozi katero so portretirali vsakdanjik etničnega prebivalstva v prenaseljenih blokovskih naseljih. Po dolgih letih delovanja je za prebojni uspeh kolektiva prav lani poskrbel njegov tihi član, 39-letni Ladj Ly, s svojim igranim prvencem Nesrečniki. Z njim je osvojil veliko nagrado žirije na lanskem filmskem festivalu v Cannesu.
Pripoved filma Nesrečniki se začne s prizorom kolektivnega delirija neposredno po zmagi francoske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2018. Vsaj tistih nekaj ur se je zdelo, da so se vsi, ne glede na vero ali barvo kože, identificirali za Francoze. Vendar pa nas režiser hitro strezni in nas ponese nazaj v kruto resničnost naslednjega dne. Natančneje, svoj pogled uperi v ulice okrožja Montfermeil na vzhodu Pariza, kjer so se leta 2005 odvili nasilni etnični protesti. Tamkajšnje blokovsko naselje Les Bosquets je že dolga leta predmet Lyjevega zanimanja, saj ga je obdelal že v izvrstnem dokumentarcu 365 dni v Clichy Montfermeilu iz leta 2005. Ladj Ly tudi v Nesrečnikih nadaljuje svojo večplastno predstavitev medetničnega nasilja v deprivilegiranih urbanih soseskah. Kljub temu, da so Nesrečniki igrani film, njegov interes vseskozi leži v realističnem orisu vsakdana v tem težavnem blokovskem naselju. Zmes žanra in realizma je zaradi izvrstne igralske zasedbe vseskozi prepričljiva in vzbudi marsikatero vzporednico s HBO-jevo klasično nadaljevanko Skrivna naveza. Velika odlika filma je, da se Ly nikoli zares ne postavi na eno ali drugo stran v konfliktu, temveč poskuša gledalca soočiti z etičnimi in moralnimi dilemami, s katerimi se soočajo prebivalci naselja na eni ter policisti na drugi strani. Namen filma ni toliko ponuditi hollywoodsko navdahnjen žanrski užitek kot demonstrirati tezo, da je rešitev tamkajšnjih problemov izjemno težavna, če ne nemogoča – in Lyju to v popolnosti uspe.
Čeprav film Nesrečniki ni prvi, ki obravnava tematiko medetničnega nasilja ter bi ga lahko zlahka videli kot potomca filma Sovraštvo iz sredine 90ih let, pa je Lyjev pristop bistveno bolj zrel. Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe, podobno kot je leta 1989 v ZDA storil Spike Lee s filmom Naredi pravo stvar. Medtem ko večina francoskega filma še vedno temelji na bolj uglajenih dramah o premožnih slojih družbe, je Ladj Ly z Nesrečniki ustvaril že skorajda nekakšno šok terapijo. Skratka, z Lyjem smo dobili izjemno obetavnega filmskega avtorja, ki bo tudi v prihodnosti trkal na vest tako francoske družbe kot tamkajšnje kinematografije.
Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe.
Sredi 90-ih let se je nekje v Parizu skupina osnovnošolcev začela igrati z domačo filmsko kamero in takrat si je le malokdo upal napovedati, da bo prav iz teh navihancev zrasel eden najbolj vznemirljivih kolektivov v zgodovini francoskega filma. Skozi ustvarjalno skupino Kourtrajmé so se v zadnjih 25 letih uveljavila imena kot Romain Gavras, Mathieu Kassovitz, Vincent Cassel, Kim Chapiron, JR in mnogi drugi, ti ustvarjalci pa so iz nedolžnega poigravanja postopoma razvili povsem svojo avtorsko prizmo, skozi katero so portretirali vsakdanjik etničnega prebivalstva v prenaseljenih blokovskih naseljih. Po dolgih letih delovanja je za prebojni uspeh kolektiva prav lani poskrbel njegov tihi član, 39-letni Ladj Ly, s svojim igranim prvencem Nesrečniki. Z njim je osvojil veliko nagrado žirije na lanskem filmskem festivalu v Cannesu.
Pripoved filma Nesrečniki se začne s prizorom kolektivnega delirija neposredno po zmagi francoske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2018. Vsaj tistih nekaj ur se je zdelo, da so se vsi, ne glede na vero ali barvo kože, identificirali za Francoze. Vendar pa nas režiser hitro strezni in nas ponese nazaj v kruto resničnost naslednjega dne. Natančneje, svoj pogled uperi v ulice okrožja Montfermeil na vzhodu Pariza, kjer so se leta 2005 odvili nasilni etnični protesti. Tamkajšnje blokovsko naselje Les Bosquets je že dolga leta predmet Lyjevega zanimanja, saj ga je obdelal že v izvrstnem dokumentarcu 365 dni v Clichy Montfermeilu iz leta 2005. Ladj Ly tudi v Nesrečnikih nadaljuje svojo večplastno predstavitev medetničnega nasilja v deprivilegiranih urbanih soseskah. Kljub temu, da so Nesrečniki igrani film, njegov interes vseskozi leži v realističnem orisu vsakdana v tem težavnem blokovskem naselju. Zmes žanra in realizma je zaradi izvrstne igralske zasedbe vseskozi prepričljiva in vzbudi marsikatero vzporednico s HBO-jevo klasično nadaljevanko Skrivna naveza. Velika odlika filma je, da se Ly nikoli zares ne postavi na eno ali drugo stran v konfliktu, temveč poskuša gledalca soočiti z etičnimi in moralnimi dilemami, s katerimi se soočajo prebivalci naselja na eni ter policisti na drugi strani. Namen filma ni toliko ponuditi hollywoodsko navdahnjen žanrski užitek kot demonstrirati tezo, da je rešitev tamkajšnjih problemov izjemno težavna, če ne nemogoča – in Lyju to v popolnosti uspe.
Čeprav film Nesrečniki ni prvi, ki obravnava tematiko medetničnega nasilja ter bi ga lahko zlahka videli kot potomca filma Sovraštvo iz sredine 90ih let, pa je Lyjev pristop bistveno bolj zrel. Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe, podobno kot je leta 1989 v ZDA storil Spike Lee s filmom Naredi pravo stvar. Medtem ko večina francoskega filma še vedno temelji na bolj uglajenih dramah o premožnih slojih družbe, je Ladj Ly z Nesrečniki ustvaril že skorajda nekakšno šok terapijo. Skratka, z Lyjem smo dobili izjemno obetavnega filmskega avtorja, ki bo tudi v prihodnosti trkal na vest tako francoske družbe kot tamkajšnje kinematografije.
Avtorica recenzije: Tina Poglajen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
SOPRISOTNOST IN IGRA BREZ BESED – MED BESEDAMI Prešernovo gledališče Kranj je slavilo prvo premiero po odprtju gledališč. Monologi s kavča, ki jih je za izbranega igralca ali igralko napisalo osem dramatikov, so zaživeli v polni in povezani odrski obliki. foto: Nada Žgank
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.
Vrata gledališč so zaenkrat le odškrnjena. V Mali drami je bila zato simbolno uprizorjena premiera Škorpijon francoske dramatičarke in pisateljice Véronique Olmi v prevodu Primoža Viteza za tri gledalke. Med njimi je bila tudi Tadeja Krečič, ki ocenjuje predstavoi. Ta se ukvarja s ksenofobijo, sovražnim govorom, kar so vse pojavi tudi naše sedanje družbe, pravi režiserka Nina Šorak. Véronique Olmi ŠKORPIJON Naslov izvirnika: La Jouissance du scorpion PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV Režiserka NINA ŠORAK Prevajalec PRIMOŽ VITEZ Dramaturg ROK ANDRES Scenograf BRANKO HOJNIK Kostumografinja TINA PAVLOVIĆ Avtor glasbe LAREN POLIČ ZDRAVIČ Avtorica videa VESNA KREBS Oblikovalka svetlobe MOJCA SARJAŠ Lektorica KLASJA KOVAČIČ Igrajo SAŠA PAVČEK BOJAN EMERŠIČ IVA BABIĆ SAŠA TABAKOVIĆ
Na odru Nove pošte je zaživela solo predstava Vita Weisa Slaba družba. Z vprašanji notranje motivacije in žrtvovanja se je avtor in izvajalec ukvarjal na način raziskovanja bistva gledališča, kot prostora srečanja igralca in gledalcev. Predstava je nastala v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, zavoda Maska in društva Moment, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Ivian Kan Mujenzinović, www.mladinsko.com
Neveljaven email naslov