Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sheila Heti: Materinstvo

02.03.2020

Avtorica recenzije: Tina Poglajen Bere Eva Longyka Marušič

Prevedla Katja Zakrajšek; Ljubljana : Beletrina, 2020

Za materinstvo se danes na Zahodu odloča najmanj žensk doslej, pa vendar še ni nastalo prav veliko knjižnih ali filmskih del, ki bi odločitev za materinstvo ali proti njemu obravnavala celovito in popolnoma brez zadržkov do ene ali druge možnosti. Sheila Heti v romanu Materinstvo, ki torej to temo v nekem smislu obravnava na prelomen način, pokaže, zakaj je tako: ne le, da ženske, ki se odločijo, da ne bodo imele otrok, družba še vedno vidi kot sebične, nezrele ali neodrasle, morda celo kot narcisoidne; ne le, da nanje gleda s pomilovanjem, ker nikoli ne bodo izkusile »polnosti življenja«, kot naj bi jo prineslo zgolj materinstvo; ne imeti otrok je odločitev, ki ne more obstajati sama po sebi, v pozitivnem smislu, temveč le kot nikalnica.

Roman Materinstvo se bere delno kot dnevniški zapis in delno kot osebni esej: pripovedovalka, ki ni jasno ločljiva od avtorice, se na svoj 37. rojstni dan loti pisanja z namenom, da bi s prevpraševanjem same sebe ugotovila, ali si želi otrok, ali ne. Ko bo knjiga napisana, ji bo morda vse skupaj bolj jasno – ali pa je pisanje knjige samo nekakšno zavlačevanje, da bi se materinstvu izognila. Preprost jezik dnevniških zapisov, ki beleži vsakdanje dogodke – obisk prijateljice, potovanje v drugo mesto, pogovore in prepire s partnerjem – je pomešan z odlomki, ki delujejo kot osnutki filozofskih razprav, uvidov v svoje lastno stanje znotraj stanja sveta, v »duši časa«. Doživljanja sveta in dileme glede otroka ne udejanji zgolj skozi pripoved, temveč tudi skozi reprodukcije klasičnih del slikarske umetnosti in kart tarot, natisnjene med besedilom, in celo skozi svetopisemske zgodbe. Vsaj sprva so bistveno pripovedno orodje tudi kovanci i čing, ki ob šestih metih vsakič odgovorijo na vprašanje z ja ali ne: »Je ta knjiga dobra ideja?« – »Ja.« »Sem takšna, kot tiste blede, krhke pisateljice, ki nikdar ne stopijo iz hiše, ki nimajo otrok in ki so me od nekdaj čudno prevzemale in odbijale?« – »Ja.« »Naj imam otroka z Milesom?« – »Ne.« »Je kar koli od tega res?« – »Ne.« »Ima vse skupaj sploh kakšen smisel, če ni nič res?« – »Ne.«

Takšna pripovedna orodja – karte tarot, i čing – nikakor niso naključna. Z generacijo milenijcev in mlajših pripadnikov generacije X, kamor bi lahko šteli tudi pisateljico Sheilo Heti, newagerske prakse, kot sta astrologija ali tarot doživljajo nekakšen preporod. Glede na družbenopolitične okoliščine to najbrž ni nič nenavadnega – ljudje se k njim zatekajo v težkih obdobjih in v času negotovosti – in kaj bi bilo lahko bolj negotovega kot za desetletje preložena odraslost, prekarizacija dela, podnebne spremembe, politična nestabilnost in vzpon populizma, svetovne epidemije, begunska kriza …? V času negotovosti je potek lastnega življenja lažje prepustiti »višji sili«, toku življenja samemu – a v resnici je odločitev za otroke ali proti njim, za obstoj novega bitja ali proti njemu, tudi tako monumentalna, da se zanjo, kot pravi Heti, skoraj ne moreš odločiti sam.

Za protipol materinstvu se v romanu Sheile Heti nazadnje izkaže romantičen klic po ustvarjanju, pisateljevanju. Vendar roman ni zgolj ubeseditev odločanja med materinstvom in pisanjem – ne gre več za dilemo generacije žensk s konca 20. stoletja, ki so se spraševale, kako bi lahko »imele vse« – in pri tem predpostavljale, da vse tudi hočejo. Prav tako bi bilo o Materinstvu nekako redukcionistično govoriti kot o feminističnem romanu: res je, da so okoliščine, ki vplivajo na pripovedovalkino razmišljanje o materinstvu, specifične za ženske; res je, da je celo odločitev za otroke ali proti njim za ženske neprimerljivo drugačna od podobne odločitve, ki jo sprejme moški. Pa vendar je roman Sheile Heti v svojem bistvu globoko osebno delo in bolj kot za končno odločitev gre za študijo notranjega življenja posameznice, ki kot eno izmed tem obravnava samo formo romana. Študija je včasih banalna, drugič filozofska, včasih duhovita, drugič naporna – vselej pa jasno prežeta z duhom današnjega časa in bogata z uvidi, ki kar vabijo k razmisleku.


Ocene

2027 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Sheila Heti: Materinstvo

02.03.2020

Avtorica recenzije: Tina Poglajen Bere Eva Longyka Marušič

Prevedla Katja Zakrajšek; Ljubljana : Beletrina, 2020

Za materinstvo se danes na Zahodu odloča najmanj žensk doslej, pa vendar še ni nastalo prav veliko knjižnih ali filmskih del, ki bi odločitev za materinstvo ali proti njemu obravnavala celovito in popolnoma brez zadržkov do ene ali druge možnosti. Sheila Heti v romanu Materinstvo, ki torej to temo v nekem smislu obravnava na prelomen način, pokaže, zakaj je tako: ne le, da ženske, ki se odločijo, da ne bodo imele otrok, družba še vedno vidi kot sebične, nezrele ali neodrasle, morda celo kot narcisoidne; ne le, da nanje gleda s pomilovanjem, ker nikoli ne bodo izkusile »polnosti življenja«, kot naj bi jo prineslo zgolj materinstvo; ne imeti otrok je odločitev, ki ne more obstajati sama po sebi, v pozitivnem smislu, temveč le kot nikalnica.

Roman Materinstvo se bere delno kot dnevniški zapis in delno kot osebni esej: pripovedovalka, ki ni jasno ločljiva od avtorice, se na svoj 37. rojstni dan loti pisanja z namenom, da bi s prevpraševanjem same sebe ugotovila, ali si želi otrok, ali ne. Ko bo knjiga napisana, ji bo morda vse skupaj bolj jasno – ali pa je pisanje knjige samo nekakšno zavlačevanje, da bi se materinstvu izognila. Preprost jezik dnevniških zapisov, ki beleži vsakdanje dogodke – obisk prijateljice, potovanje v drugo mesto, pogovore in prepire s partnerjem – je pomešan z odlomki, ki delujejo kot osnutki filozofskih razprav, uvidov v svoje lastno stanje znotraj stanja sveta, v »duši časa«. Doživljanja sveta in dileme glede otroka ne udejanji zgolj skozi pripoved, temveč tudi skozi reprodukcije klasičnih del slikarske umetnosti in kart tarot, natisnjene med besedilom, in celo skozi svetopisemske zgodbe. Vsaj sprva so bistveno pripovedno orodje tudi kovanci i čing, ki ob šestih metih vsakič odgovorijo na vprašanje z ja ali ne: »Je ta knjiga dobra ideja?« – »Ja.« »Sem takšna, kot tiste blede, krhke pisateljice, ki nikdar ne stopijo iz hiše, ki nimajo otrok in ki so me od nekdaj čudno prevzemale in odbijale?« – »Ja.« »Naj imam otroka z Milesom?« – »Ne.« »Je kar koli od tega res?« – »Ne.« »Ima vse skupaj sploh kakšen smisel, če ni nič res?« – »Ne.«

Takšna pripovedna orodja – karte tarot, i čing – nikakor niso naključna. Z generacijo milenijcev in mlajših pripadnikov generacije X, kamor bi lahko šteli tudi pisateljico Sheilo Heti, newagerske prakse, kot sta astrologija ali tarot doživljajo nekakšen preporod. Glede na družbenopolitične okoliščine to najbrž ni nič nenavadnega – ljudje se k njim zatekajo v težkih obdobjih in v času negotovosti – in kaj bi bilo lahko bolj negotovega kot za desetletje preložena odraslost, prekarizacija dela, podnebne spremembe, politična nestabilnost in vzpon populizma, svetovne epidemije, begunska kriza …? V času negotovosti je potek lastnega življenja lažje prepustiti »višji sili«, toku življenja samemu – a v resnici je odločitev za otroke ali proti njim, za obstoj novega bitja ali proti njemu, tudi tako monumentalna, da se zanjo, kot pravi Heti, skoraj ne moreš odločiti sam.

Za protipol materinstvu se v romanu Sheile Heti nazadnje izkaže romantičen klic po ustvarjanju, pisateljevanju. Vendar roman ni zgolj ubeseditev odločanja med materinstvom in pisanjem – ne gre več za dilemo generacije žensk s konca 20. stoletja, ki so se spraševale, kako bi lahko »imele vse« – in pri tem predpostavljale, da vse tudi hočejo. Prav tako bi bilo o Materinstvu nekako redukcionistično govoriti kot o feminističnem romanu: res je, da so okoliščine, ki vplivajo na pripovedovalkino razmišljanje o materinstvu, specifične za ženske; res je, da je celo odločitev za otroke ali proti njim za ženske neprimerljivo drugačna od podobne odločitve, ki jo sprejme moški. Pa vendar je roman Sheile Heti v svojem bistvu globoko osebno delo in bolj kot za končno odločitev gre za študijo notranjega življenja posameznice, ki kot eno izmed tem obravnava samo formo romana. Študija je včasih banalna, drugič filozofska, včasih duhovita, drugič naporna – vselej pa jasno prežeta z duhom današnjega časa in bogata z uvidi, ki kar vabijo k razmisleku.


16.05.2018

Mestno gledališče ljubljansko - Praznina spomina

Mestno gledališče ljubljansko Barbara Zemljič Praznina spomina Gledališka kriminalna nadaljevanka Krstna uprizoritev Premiera 14. in 15. maj 2018 Režija Nina Šorak Dramaturgija Urša Adamič Scenografija Lenka Đorojević Kostumografija Tina Pavlović Avtorica videa Pila Rusjan Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Nastopajo Jette Ostan Vejrup, Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Gaber K. Trseglav, Bernarda Oman, Boris Ostan, Ana Dolinar Horvat, Mojca Funkl, Primož Pirnat, Maruša Majer k. g. Po lanskih Vranjih vratih Nejca Gazvode so v Mestnem gledališču ljubljanskem letos avtorstvo kriminalne serije zaupali Barbari Zemljič. V Praznini spomina se na mali sceni v štirih delih odvije kriminalna zgodba o minulem in sedanjih zločinih; v njej nastopa deseterica igralcev, režijo podpisuje Nina Šorak. Serijo si je v dveh večerih ogledala Staša Grahek. foto Peter Giodani


26.04.2018

Mestno gledališče ljubljansko - Orlando

Mestno gledališče ljubljansko Drago Ivanuša Orlando Po motivih istoimenskega romana Virginie Woolf Krstna uprizoritev Premiera 25. april 2018 Avtor glasbe Drago Ivanuša Režiserka Barbara Hieng Samobor Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf Uroš Belantič Koreografka Anja Möderndorfer Lektorica Maja Cerar Oblikovalka maske Barbara Pavlin Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Korepetitorja Jože Šalej in Ana Erčulj Nastopajo Matic Lukšič, Iva Krajnc Bagola, Nataša Tič Ralijan, Lado Bizovičar k. g., Tomo Tomšič k. g., Sebastian Cavazza, Jaka Lah, Ajda Smrekar, Lena Hribar, Eva Stražar k. g., Robert Korošec k. g., Matej Zemljič k. g., Drago Ivanuša / Jože Šalej V Mestnem gledališču ljubljanskem so premierno uprizorili muzikal Orlando, izvirno slovensko delo, ki ga je skladatelj Drago Ivanuša ustvaril na podlagi istoimenskega romana Virginie Woolf. Več Anamarija Štukelj Cusma. Foto Peter Giodani


25.04.2018

Lutkovno gledališče Ljubljana - Vihar v glavi

Lutkovno gledališče Ljubljana Ned Glasier, Emily Lim in Company Three Vihar v glavi Premiera 24.4.2018 Prevod in priredba Primož Ekart, Ana Duša, skupina Vihar v glavi Režija Primož Ekart Dramaturgija Ana Duša Igrajo Jaka Babič, Neža Dvorščak, Matic Eržen, Nace Korošec, Julita Kropec, Tilen Lajevec, Ana Logar, Aja Markovič, Ronja Matijevec Jerman, Maks Mihajlović, Jon Napotnik, Sergej Osterc, Urška Pečevnik, Ana Pribošič, Alica Ela Rogelj, Aleksandra Staroveški, Svit Stefanija Scenografija Damir Leventić Kostumografija Maja Mirković Koreografija Sebastjan Starič Avtorska glasba Koala Voice V Lutkovnem gledališču Ljubljana je sinoči 17 mladostnikov premierno uprizorilo gledališko avanturo Vihar v glavi, ki je sicer nastala tudi po gledališki zamisli najstnikov londonske gledališke skupine ter na podlagi znanstvenih dognanj o razvoju in delovanju možganov. Sinočnja predstava, ki jo je režiral Primož Ekart, dramaturginja pa je bila Ana Duša, pa je spregovorila iz prepleta besedil življenj tukajšnjih mladostnikov. Magda Tušar. foto Matej Povše


27.04.2018

Drama SNG Ljubljana - Matiček se ženi

Drama SNG Ljubljana Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi Premiera 26.4.2018 Režiser Janusz Kica Dramaturginja Mojca Kranjc Scenografinja Karin Fritz Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Skladatelj Kyrre Kvam Oblikovalec svetlobe Aleš Vrhovec Nastopajo Marko Mandić, Polona Juh, Gregor Baković, Nina Ivanišin, Nik Škrlec, Igor Samobor, Ivo Ban, Bojan Emeršič, Eva Jesenovec, Rok Vihar, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek, Lucija Harum V ljubljanski Drami je bila sinoči premiera komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Janusza Kice. Z delom Antona Tomaža Linharta so sklenili jubilejno sezono ob 150. obletnici Dramatičnega društva v Ljubljani. Nova uprizoritev Matička med drugim priča o kondiciji osrednjega slovenskega gledališča, namigne pa tudi o tem, kdo in kaj znamo biti Slovenci na »ta veseli dan«. Nekaj misli po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto Peter Uhan


14.05.2018

Vinko Möderndorfer: Druga preteklost

Obsežen, prek 800 strani obsegajoč roman Druga preteklost je Vinko Möderndorfer označil za fresko – in jo v besedilu opisal kot »kopico človeških figur, postavljenih v različne pokrajine«. Iz današnjega zornega kota opazuje predvsem življenje v desetletjih okoli druge svetovne vojne, množico posameznikov z različnimi videnji in doživljanji. Roman je izdala založba Goga, ocenjuje ga Matej Bogataj.


21.04.2018

P. Mlakar, D. Živadinov: Odilo. Zatemnitev. Oratorij.

Režija: Dragan Živadinov Slovensko mladinsko gledališče in CUK Kino Šiška Premiera: 20.4.2018, CUK Kino Šiška Predstava Odílo. Zatemnitev. Oratorij., ki jo je vsebinsko in oblikovno zaznamovalo življenje Odila Globočnika, je zaživela na odru Katedrale Kina Šiška. Oratorij, ki ga oblikuje veliko število nastopajočih: igralcev, pevcev in statistov, učinkuje s premišljeno umestitvijo zgodovinskih dejstev v etični okvir večnosti. foto: Nada Žgank


04.11.2017

Mohamed El Khatib: Naj bo konec lep

Mini teater, Mestno gledališče Ptuj, Novo kazalište Zagreb / Premiera 3.11.2017 Režiser, dramaturg in izbor glasbe: Ivica Buljan Prevajalka: Suzana Koncut Scenograf in video: Mark Požlep Lektorica: Mateja Dermelj Asistentka lektorice: Špela Kopitar Fotograf: Mark Požlep Oblikovalec plakata in gledališkega lista: Zoran Pungerčar Igra: Robert Waltl Po premieri v Mestnem gledališču Ptuj so sinoči predstavo Naj bo konec lep uprizorili še pri drugem koprodukcijskem partnerju, v ljubljanskem Mini teatru. Avtor Mohamed El Khatib je za besedilo prejel francosko veliko nagrado za dramatiko, v njem pa avtobiografsko pripoved o izgubi matere sestavlja iz transkripcij pogovorov, videov, elektronskih in telefonskih sporočil – dokumentarni material prepleta s fikcijo. Prvo uprizoritev besedila izven Francije si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Mark Požlep


Stran 102 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov