Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Paolo Giordano: V času epidemije

20.04.2020

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj

Prevedla Jerca Kos; Ljubljana : Mladinska knjiga, 2020

Februarja se je Covid-19 iz samo na videz odmaknjene Kitajske začel hitro bližati Evropi in s pospeškom, ki ga zmore le svet globalizacije, je postal del stvarnosti stare celine. Takrat se je italijanski romanopisec Paolo Giordano, ki ga je med mednarodne literarne zvezde ponesel njegov prvenec Samotnost praštevil. odločil, da praznino samoizolacije in nato obvezne karantene zapolni s pisanjem, in tako je med stenami svojega doma dokončal esejistično delo s povednim naslovom V času epidemije.

Giordano je besedilo po lastnih besedah napisal v kratkem časovnem zamahu, kar pronica tudi v samo zgradbo. Poglavja, ki delujejo kot hitri rezi v določeno podtemo, večinoma niso daljša od dveh strani. Rdeča nit – epidemija – je obravnavana multidisciplinarno: Giordano se dotika znanstvenih, matematičnih, okoljevarstvenih, socioloških in tudi psiholoških razsežnosti izbruha. Piše denimo o pomenu odgovornega človeškega ravnanja, tesnobnosti osamitve, vplivu globalizacije na širjenje virusa, lažnih novicah, razkoraku med človekovim dojemanjem narave in logiko slednje in tako dalje. V obrisih gradi tudi zanimivo anamnezo in opozarja na neizbrisen vpliv, ki ga imamo ljudje »kot najbolj invazivna vrsta v krhkem ekosistemu« na okolje. Podnebne spremembe in človekovi posegi v naravo lahko pripeljejo do sprostitve virusov v okolje. Oziroma s pisateljevimi besedami:

»Stiki med netopirji in gorilami, s katerih ebola zlahka preskoči na človeka, so verjetnejši zaradi obilice zrelega sadja na drevesih, ta pa je posledica skrajnih vremenskih pojavov.«

Nekatera od teh razmišljanj oziroma odvodov glavnega motiva kličejo po nadgradnji. Bralec bi si ponekod želel globlji razvoj misli, kak dokaz več v podkrepitev zapisanega. Giordanu se je z besedilom nedvomno mudilo, kar pa mu, ko odložimo knjigo, nekako ne moremo preveč zameriti. Po eni strani zato, ker se zdi, da je hitenju zapisovanja botrovala želja po zgodovinjenju sedanjega trenutka. Besedilo bi bilo vsekakor drugačno, če bi ga Giordano pretresal mesece in izdal čez leto dni, a prevladala je legitimna želja po ažurnosti zapisa, ki zaradi skladnosti s časom, ki ga živimo, toliko močneje pulzira.

Po drugi strani pa (pre)hitre preskoke blažijo lucidni, dobro formulirani stavki, na primer: »Naše edino razpoložljivo cepivo je rahlo zoprna oblika previdnosti.«; »Epidemija pomeni okužbo naše mreže odnosov.« ali »Epidemija je samo simptom, okužba je posledica ekologije.« Občutek, ki ostane ob prebranem, je, da nam Giordano ni hotel razkriti in razprostreti vsega, kar bi še lahko, ampak v bralcu predvsem zanetiti razmislek. Večkrat v besedilu izrazi tudi skrb, da bi iz te situacije izšli nespremenjeni. Ali z njegovimi besedami: »bojim se, da bi strah minil, ne da bi nas spodbudil k spremembam«.

In če bi pričakovali, da je Giordano številne strani odmeril svoji domovini Italiji, ki je v Evropi ena izmed najbolj prizadetih držav, bi se zmotili. V svojem besedilu je zelo nadnacionalen, saj ne nazadnje virusi ne poznajo delitve med državami. Če parafraziram Giordana, virus tudi ne loči kaj dosti med predstavniki človeške vrste. 7,8 milijarde ljudi je iz perspektive virusa razdeljenih samo v tri skupine – na dovzetne, okužene in odstranjene. Vsi dovzetni v Evropi imamo kljub niansam kar podoben vsakdan: čimbolj ostajamo doma, tarejo nas skrbi, številni pa tudi štejemo, »štejemo okužene in ozdravele, štejemo mrtve«. Niso pa vsi v tako privilegiranem položaju. Giordana skrbi, da bi do eksponentnega širjenja Covida-19 prišlo v manj razvitih državah. »Nismo vsi enako dovzetni,« poudarja, »na milijone ljudi je ultra dovzetnih zaradi socialnih in ekonomskih razlogov.«   

Tako kot v romanopisju je Paolo Giordano tudi v esejistiki zelo komunikativen in jasen. Ko recimo uporabi svoje naravoslovno znanje, ki ga ima na pretek, saj je po izobrazbi doktor fizike, ga vpelje s skorajda didaktičnim, razlagalnim čutom. Tudi zato je besedilo V času epidemije v tem »koronačasu«, pa seveda tudi po njem, primerno za res široko paleto bralcev, ki bi radi premislili naš tu in zdaj, silovito določen z izbruhom Covida-19.


Ocene

2024 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Paolo Giordano: V času epidemije

20.04.2020

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj

Prevedla Jerca Kos; Ljubljana : Mladinska knjiga, 2020

Februarja se je Covid-19 iz samo na videz odmaknjene Kitajske začel hitro bližati Evropi in s pospeškom, ki ga zmore le svet globalizacije, je postal del stvarnosti stare celine. Takrat se je italijanski romanopisec Paolo Giordano, ki ga je med mednarodne literarne zvezde ponesel njegov prvenec Samotnost praštevil. odločil, da praznino samoizolacije in nato obvezne karantene zapolni s pisanjem, in tako je med stenami svojega doma dokončal esejistično delo s povednim naslovom V času epidemije.

Giordano je besedilo po lastnih besedah napisal v kratkem časovnem zamahu, kar pronica tudi v samo zgradbo. Poglavja, ki delujejo kot hitri rezi v določeno podtemo, večinoma niso daljša od dveh strani. Rdeča nit – epidemija – je obravnavana multidisciplinarno: Giordano se dotika znanstvenih, matematičnih, okoljevarstvenih, socioloških in tudi psiholoških razsežnosti izbruha. Piše denimo o pomenu odgovornega človeškega ravnanja, tesnobnosti osamitve, vplivu globalizacije na širjenje virusa, lažnih novicah, razkoraku med človekovim dojemanjem narave in logiko slednje in tako dalje. V obrisih gradi tudi zanimivo anamnezo in opozarja na neizbrisen vpliv, ki ga imamo ljudje »kot najbolj invazivna vrsta v krhkem ekosistemu« na okolje. Podnebne spremembe in človekovi posegi v naravo lahko pripeljejo do sprostitve virusov v okolje. Oziroma s pisateljevimi besedami:

»Stiki med netopirji in gorilami, s katerih ebola zlahka preskoči na človeka, so verjetnejši zaradi obilice zrelega sadja na drevesih, ta pa je posledica skrajnih vremenskih pojavov.«

Nekatera od teh razmišljanj oziroma odvodov glavnega motiva kličejo po nadgradnji. Bralec bi si ponekod želel globlji razvoj misli, kak dokaz več v podkrepitev zapisanega. Giordanu se je z besedilom nedvomno mudilo, kar pa mu, ko odložimo knjigo, nekako ne moremo preveč zameriti. Po eni strani zato, ker se zdi, da je hitenju zapisovanja botrovala želja po zgodovinjenju sedanjega trenutka. Besedilo bi bilo vsekakor drugačno, če bi ga Giordano pretresal mesece in izdal čez leto dni, a prevladala je legitimna želja po ažurnosti zapisa, ki zaradi skladnosti s časom, ki ga živimo, toliko močneje pulzira.

Po drugi strani pa (pre)hitre preskoke blažijo lucidni, dobro formulirani stavki, na primer: »Naše edino razpoložljivo cepivo je rahlo zoprna oblika previdnosti.«; »Epidemija pomeni okužbo naše mreže odnosov.« ali »Epidemija je samo simptom, okužba je posledica ekologije.« Občutek, ki ostane ob prebranem, je, da nam Giordano ni hotel razkriti in razprostreti vsega, kar bi še lahko, ampak v bralcu predvsem zanetiti razmislek. Večkrat v besedilu izrazi tudi skrb, da bi iz te situacije izšli nespremenjeni. Ali z njegovimi besedami: »bojim se, da bi strah minil, ne da bi nas spodbudil k spremembam«.

In če bi pričakovali, da je Giordano številne strani odmeril svoji domovini Italiji, ki je v Evropi ena izmed najbolj prizadetih držav, bi se zmotili. V svojem besedilu je zelo nadnacionalen, saj ne nazadnje virusi ne poznajo delitve med državami. Če parafraziram Giordana, virus tudi ne loči kaj dosti med predstavniki človeške vrste. 7,8 milijarde ljudi je iz perspektive virusa razdeljenih samo v tri skupine – na dovzetne, okužene in odstranjene. Vsi dovzetni v Evropi imamo kljub niansam kar podoben vsakdan: čimbolj ostajamo doma, tarejo nas skrbi, številni pa tudi štejemo, »štejemo okužene in ozdravele, štejemo mrtve«. Niso pa vsi v tako privilegiranem položaju. Giordana skrbi, da bi do eksponentnega širjenja Covida-19 prišlo v manj razvitih državah. »Nismo vsi enako dovzetni,« poudarja, »na milijone ljudi je ultra dovzetnih zaradi socialnih in ekonomskih razlogov.«   

Tako kot v romanopisju je Paolo Giordano tudi v esejistiki zelo komunikativen in jasen. Ko recimo uporabi svoje naravoslovno znanje, ki ga ima na pretek, saj je po izobrazbi doktor fizike, ga vpelje s skorajda didaktičnim, razlagalnim čutom. Tudi zato je besedilo V času epidemije v tem »koronačasu«, pa seveda tudi po njem, primerno za res široko paleto bralcev, ki bi radi premislili naš tu in zdaj, silovito določen z izbruhom Covida-19.


05.07.2021

Povodni mož

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci


01.07.2021

Sad Sam Matthäus

Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.


28.06.2021

Etgar Keret: Poleti že!

Avtor recenzije: Marko Golja Bere: Jure Franko


28.06.2021

Tone Dodlek: Plavi 9

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere: Lidija Hartman


28.06.2021

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman


28.06.2021

Goran Vojnović: Đorđić se vrača

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko


21.06.2021

Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami

Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan


21.06.2021

Tanja Tuma: Brodnik

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Matjaž Romih.


21.06.2021

Jani Virk: Jaka in Vane

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


21.06.2021

Zoran Pevec: Na objektivističnem stolu

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Jure Franko.


14.06.2021

Josip Osti: Poper po pudingu

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Matjaž Romih


14.06.2021

Pavel Florenski: Ikonostas

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Jure Franko


14.06.2021

Dušan Čater: Ekstradeviško

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja


10.06.2021

MGL - Eugene Labiche: Slamnik

Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


07.06.2021

Risto Vasilevski: Srce kroga

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


07.06.2021

Marko Golja: Prepozno, pozneje

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


Stran 57 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov