Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Prevedla Diana Pungeršič; Ljubljana : LUD Literatura, 2019
Dušan Mitana je intuitiven pisatelj in ljubitelj vsega skrivnostnega, ki je zapustil precej bogato literarno zapuščino. V knjigi sta objavljeni zbirki kratkih zgodb Pasji dnevi, ki je na Slovaškem izšla leta 1970, in Nočna poročila, ki je izšla šest let zatem. Med dvajsetimi zgodbami lahko povlečemo številne vzporednice. V ospredju je vedno moški protagonist, ki ga Mitana velikokrat uvede kot prvoosebnega junaka, novinarja, ki bolj ali manj uspešno kljubuje uredniškim rokom in stereotipom, ob čemer bralec takoj posumi na avtobiografske prvine. V zbirki Pasji dnevi je osrednji protagonist zgodb tako odraščajoči fant, ki s sestrično raziskuje bizarne dogodke na podeželju, kot tudi mlajši moški, ki se seksualno zbliža z neznanko na tramvaju ali pa starejšemu možakarju povsem naključno pomaga pri samomoru. Značilen protagonist zbirke Nočna poročila pa je poročen moški, ujet v nenavadne življenjske okoliščine, sanje ali celo v nekakšen nadrealističen svet. Junak zgodbe Nočna poročila se sredi noči znajde v nekakšnem preiskovalnem postopku zaradi izgubljenih ključev, ki jih je kot neodgovoren soprog izgubil že četrtič v enem letu, in šele smrt krvoželjne bolhe mu prinese odrešilen spanec. V zgodbi z naslovom Vražji trilček se zdi, da bo novinar, ki ga svojeglava starka ne spusti iz stanovanja, njen večni ujetnik, a ga reši improvizoričen notni zapis glasbe, ki jo starka sliši le v svoji glavi. Alkoholiziran junak zgodbe Zemlja je okrogla je v svojem deliriju prepričan, da je sredi noči občeval z ženino prijateljico in da mu nočne more zaradi občutkov krivde napovedujejo skorajšnjo smrt. Naslednji dan se z vsemi močmi upira poslovnemu obisku Prage, saj je prepričan, da bo na Praški cesti doživel prometno nesrečo, dokler mu žena ne da vedeti, da je pravzaprav občeval z njo. Zgodbe Dušana Mitane nam tako dajo vedeti, da je sodobni posameznik ujetnik svoje fantazije ali utesnjujočih družbenih norm, iz katerih išče najrazličnejše vrste pobega. Služba in družina mu pomenita še zadnje zavetje pred dokončno izgubo razsodnosti in peklom eksistencialne tesnobe.
Dušan Mitana je nekonvencionalen upornik, mojster samoironije in nenavadnih dramaturških zapletov. Kljub bizarnim okoliščinam, ki prežijo v zgodbah, se z njegovimi junaki lahko poistovetimo, čeprav nam nemalokrat puščajo grenak priokus. Takšna je npr. zgodba Pasji dnevi, v kateri se protagonist spoprijatelji z zapuščenim psom. Medsebojna igra s simpatičnim grizljanjem se kmalu sprevrže v krvav boj za prevlado in golo preživetju, ob katerem bralec ostane brez besed. Besedilo, ki na prvi pogled deluje povsem konvencionalno in v skladu z realizmom našega vsakdana, kmalu pridobi nadrealistične odtenke, ki razgaljajo temne plasti človeškega nezavednega. V avtobiografsko obarvani zgodbi Zadnji rok, objavljeni v zbirki Pasji dnevi, pisatelj zapiše pomenljivo misel:
“Mogoče zato ne morem spati, ker se bojim. Bojim se spanca; spominja me na smrt. Počutim se nemočnega, izgubljenega, prepuščenega na milost in nemilost prežečim nevarnostim. Prepričujem se, da se v budnem stanju lahko soočim z njimi. Morda pa je vse skupaj čisto drugače. Morda se sploh ne bojim. Moram priznati, da veliko stvari o sebi ne vem.”
V knjigi Dušana Mitane Pasji dnevi lahko poleg močno prevladujočega eksistencializma, ki išče vzporednice pri drami absurda, zasledimo tudi spogledovanje z različnimi žanri, npr. s trivialno kriminalko v zgodbi Božično potovanje, politično satiro v zgodbi Pelargonije in erotično literaturo v zgodbi z naslovom V tramvaju. Mitana bralca z duhovitimi dialogi in s preprostim načinom pripovedovanja v trenutku posrka v svoj svet in mu ponudi številne možnosti za interpretacijo zgodbe. Vsekakor lahko rečemo, da zbirka kratkih zgodb Pasji dnevi odslikava družbene razmere v vzhodni Evropi v sedemdesetih letih 20. stoletja in ponuja svojevrstno predstavitev sodobnega antijunaka, ki se upira vsakršnim vnaprejšnjim predvidevanjem, moraliziranju in determiniranosti ter gradi svojo moč na svojem eksistencialnem manku in zavedanju lastne šibkosti. Tudi to je razlog, da se bralec mimogrede poistoveti s protagonistom, ki nenehno prehaja meje med realnim in imaginarnim, normalnim in patološkim ter išče osvoboditev zunaj družbeno določljivih okvirov.
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Prevedla Diana Pungeršič; Ljubljana : LUD Literatura, 2019
Dušan Mitana je intuitiven pisatelj in ljubitelj vsega skrivnostnega, ki je zapustil precej bogato literarno zapuščino. V knjigi sta objavljeni zbirki kratkih zgodb Pasji dnevi, ki je na Slovaškem izšla leta 1970, in Nočna poročila, ki je izšla šest let zatem. Med dvajsetimi zgodbami lahko povlečemo številne vzporednice. V ospredju je vedno moški protagonist, ki ga Mitana velikokrat uvede kot prvoosebnega junaka, novinarja, ki bolj ali manj uspešno kljubuje uredniškim rokom in stereotipom, ob čemer bralec takoj posumi na avtobiografske prvine. V zbirki Pasji dnevi je osrednji protagonist zgodb tako odraščajoči fant, ki s sestrično raziskuje bizarne dogodke na podeželju, kot tudi mlajši moški, ki se seksualno zbliža z neznanko na tramvaju ali pa starejšemu možakarju povsem naključno pomaga pri samomoru. Značilen protagonist zbirke Nočna poročila pa je poročen moški, ujet v nenavadne življenjske okoliščine, sanje ali celo v nekakšen nadrealističen svet. Junak zgodbe Nočna poročila se sredi noči znajde v nekakšnem preiskovalnem postopku zaradi izgubljenih ključev, ki jih je kot neodgovoren soprog izgubil že četrtič v enem letu, in šele smrt krvoželjne bolhe mu prinese odrešilen spanec. V zgodbi z naslovom Vražji trilček se zdi, da bo novinar, ki ga svojeglava starka ne spusti iz stanovanja, njen večni ujetnik, a ga reši improvizoričen notni zapis glasbe, ki jo starka sliši le v svoji glavi. Alkoholiziran junak zgodbe Zemlja je okrogla je v svojem deliriju prepričan, da je sredi noči občeval z ženino prijateljico in da mu nočne more zaradi občutkov krivde napovedujejo skorajšnjo smrt. Naslednji dan se z vsemi močmi upira poslovnemu obisku Prage, saj je prepričan, da bo na Praški cesti doživel prometno nesrečo, dokler mu žena ne da vedeti, da je pravzaprav občeval z njo. Zgodbe Dušana Mitane nam tako dajo vedeti, da je sodobni posameznik ujetnik svoje fantazije ali utesnjujočih družbenih norm, iz katerih išče najrazličnejše vrste pobega. Služba in družina mu pomenita še zadnje zavetje pred dokončno izgubo razsodnosti in peklom eksistencialne tesnobe.
Dušan Mitana je nekonvencionalen upornik, mojster samoironije in nenavadnih dramaturških zapletov. Kljub bizarnim okoliščinam, ki prežijo v zgodbah, se z njegovimi junaki lahko poistovetimo, čeprav nam nemalokrat puščajo grenak priokus. Takšna je npr. zgodba Pasji dnevi, v kateri se protagonist spoprijatelji z zapuščenim psom. Medsebojna igra s simpatičnim grizljanjem se kmalu sprevrže v krvav boj za prevlado in golo preživetju, ob katerem bralec ostane brez besed. Besedilo, ki na prvi pogled deluje povsem konvencionalno in v skladu z realizmom našega vsakdana, kmalu pridobi nadrealistične odtenke, ki razgaljajo temne plasti človeškega nezavednega. V avtobiografsko obarvani zgodbi Zadnji rok, objavljeni v zbirki Pasji dnevi, pisatelj zapiše pomenljivo misel:
“Mogoče zato ne morem spati, ker se bojim. Bojim se spanca; spominja me na smrt. Počutim se nemočnega, izgubljenega, prepuščenega na milost in nemilost prežečim nevarnostim. Prepričujem se, da se v budnem stanju lahko soočim z njimi. Morda pa je vse skupaj čisto drugače. Morda se sploh ne bojim. Moram priznati, da veliko stvari o sebi ne vem.”
V knjigi Dušana Mitane Pasji dnevi lahko poleg močno prevladujočega eksistencializma, ki išče vzporednice pri drami absurda, zasledimo tudi spogledovanje z različnimi žanri, npr. s trivialno kriminalko v zgodbi Božično potovanje, politično satiro v zgodbi Pelargonije in erotično literaturo v zgodbi z naslovom V tramvaju. Mitana bralca z duhovitimi dialogi in s preprostim načinom pripovedovanja v trenutku posrka v svoj svet in mu ponudi številne možnosti za interpretacijo zgodbe. Vsekakor lahko rečemo, da zbirka kratkih zgodb Pasji dnevi odslikava družbene razmere v vzhodni Evropi v sedemdesetih letih 20. stoletja in ponuja svojevrstno predstavitev sodobnega antijunaka, ki se upira vsakršnim vnaprejšnjim predvidevanjem, moraliziranju in determiniranosti ter gradi svojo moč na svojem eksistencialnem manku in zavedanju lastne šibkosti. Tudi to je razlog, da se bralec mimogrede poistoveti s protagonistom, ki nenehno prehaja meje med realnim in imaginarnim, normalnim in patološkim ter išče osvoboditev zunaj družbeno določljivih okvirov.
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.
Neveljaven email naslov