Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mulan se lepo prilega aktualnemu valu filmov o ženskih superjunakinjah. A če pogledamo v ideološko drobovje filma, je Mulan konservativni lik, ki brani obstoječ sistem in celo ščiti patriarhat.
V kitajsko cesarstvo začnejo vdirati nomadske horde in vladar izda ukaz, da mora vsaka družina prispevati enega moškega v obrambno vojsko. Ostareli veteran Hua Zhou ima le dve hčeri, tako da se v vojaško službo javi sam, a poziv prevzame najstarejša hči Mulan, se preobleče v fanta in pridruži vojski. Zaradi vztrajnosti, življenjske energije in veščin najprej reši pred porazom svoj odred, nato pa še samega cesarja, pri čemer tudi razkrije svojo pravo identiteto.
Balada o Mulan je tisočletje in pol stara kitajska epska pesnitev, ki je doživela številne priredbe in kmalu bo minilo sto let, odkar je bila zgodba pogumne vojščakinje Hua Mulan prvič uprizorjena na takrat še nemem filmu. Zgodbo je med drugimi posvojil tudi Disney in iz nje naredil pravo franšizo – igrani celovečerec Mulan je tako priredba njihove uspešne animacije izpred dveh desetletij. Ekipo je vodila novozelandska režiserka Niki Caro in je s svojim epsko zajetnim proračunom doslej najdražji film, ki ga je režirala ženska, če to kaj pomeni. Delo obrtno spretno spaja vizualno razkošen zamah, spektakularne bojne prizore in notranjo pot dekleta/bojevnice. A v nasprotju z glavno junakinjo, ki naj bi prekipevala od energije, je film nekako brez nje – v njem ni nič zares posebnega ali osebnega. Kot je režiserka sama lucidno omenila, je bila v tem primeru predvsem posrednica med kitajsko kulturo in Disneyevo kulturo.
Mulan se lepo prilega aktualnemu valu filmov o ženskih superjunakinjah, glede na režiserko in tri soscenaristke bi pričakovali tudi kakšno vznemirljivo misel o spolnih vlogah, samorealizaciji, ženskem opolnomočenju, okovih tradicije, zvestobi svojemu lastnemu jazu in podobno ... A če pogledamo v ideološko drobovje filma, je Mulan konservativni lik, ki brani obstoječ sistem, pri katerem so uporniki prikazani kot podli roparji in maščevalni uzurpatorji, in celo dobesedno ščiti patriarhat, saj se v vojno odpravi zato, da bi branila očeta in cesarja. Mulan kot oseba, ki se upre sistemu prav zato, da bi mu lahko bolje služila, je tako idealna junakinja poznega kapitalizma.
In ko je čedna glavna igralka Yifei Liu sprožila splošno zgražanje ter pozive k bojkotu filma, ker je na družabnih omrežjih podprla policijsko nasilje proti hongkonškim protestnikom, je bil to čisti metafilmski nesporazum – prav to bi namreč storila tudi fiktivna Mulan!
Mulan se lepo prilega aktualnemu valu filmov o ženskih superjunakinjah. A če pogledamo v ideološko drobovje filma, je Mulan konservativni lik, ki brani obstoječ sistem in celo ščiti patriarhat.
V kitajsko cesarstvo začnejo vdirati nomadske horde in vladar izda ukaz, da mora vsaka družina prispevati enega moškega v obrambno vojsko. Ostareli veteran Hua Zhou ima le dve hčeri, tako da se v vojaško službo javi sam, a poziv prevzame najstarejša hči Mulan, se preobleče v fanta in pridruži vojski. Zaradi vztrajnosti, življenjske energije in veščin najprej reši pred porazom svoj odred, nato pa še samega cesarja, pri čemer tudi razkrije svojo pravo identiteto.
Balada o Mulan je tisočletje in pol stara kitajska epska pesnitev, ki je doživela številne priredbe in kmalu bo minilo sto let, odkar je bila zgodba pogumne vojščakinje Hua Mulan prvič uprizorjena na takrat še nemem filmu. Zgodbo je med drugimi posvojil tudi Disney in iz nje naredil pravo franšizo – igrani celovečerec Mulan je tako priredba njihove uspešne animacije izpred dveh desetletij. Ekipo je vodila novozelandska režiserka Niki Caro in je s svojim epsko zajetnim proračunom doslej najdražji film, ki ga je režirala ženska, če to kaj pomeni. Delo obrtno spretno spaja vizualno razkošen zamah, spektakularne bojne prizore in notranjo pot dekleta/bojevnice. A v nasprotju z glavno junakinjo, ki naj bi prekipevala od energije, je film nekako brez nje – v njem ni nič zares posebnega ali osebnega. Kot je režiserka sama lucidno omenila, je bila v tem primeru predvsem posrednica med kitajsko kulturo in Disneyevo kulturo.
Mulan se lepo prilega aktualnemu valu filmov o ženskih superjunakinjah, glede na režiserko in tri soscenaristke bi pričakovali tudi kakšno vznemirljivo misel o spolnih vlogah, samorealizaciji, ženskem opolnomočenju, okovih tradicije, zvestobi svojemu lastnemu jazu in podobno ... A če pogledamo v ideološko drobovje filma, je Mulan konservativni lik, ki brani obstoječ sistem, pri katerem so uporniki prikazani kot podli roparji in maščevalni uzurpatorji, in celo dobesedno ščiti patriarhat, saj se v vojno odpravi zato, da bi branila očeta in cesarja. Mulan kot oseba, ki se upre sistemu prav zato, da bi mu lahko bolje služila, je tako idealna junakinja poznega kapitalizma.
In ko je čedna glavna igralka Yifei Liu sprožila splošno zgražanje ter pozive k bojkotu filma, ker je na družabnih omrežjih podprla policijsko nasilje proti hongkonškim protestnikom, je bil to čisti metafilmski nesporazum – prav to bi namreč storila tudi fiktivna Mulan!
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Neveljaven email naslov