Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvodni koncert abonmaja Kromatika v sezoni 20/21
Prva sporeda nove sezone Kromatike nadomeščata odpadle s konca lanske sezone. Večino uvodnega programa je obsegala Beethovnova glasba, dopolnila pa ga je skladba, ki je izšla iz projekta Beethoven v 250 znakih; tokrat je skladatejsko pero prevzel petindvajsetletni Jošt Juhant ter iz preobraženih motivov Beethovnovega trojnega koncerta stkal stilsko raznorodno orkestrsko miniaturo.
Izhodiščni koncert sta predstavila člana orkestra, violinistka Kana Matsui ter violončelist Igor Mitrović, povabljeni pianist pa je bil Šved Per Rundberg. Slednji je s svetlim klavirskim tonom po svoje tudi usmerjal igro solističnega tria v skupnih komornih odsekih, ki so bili mestoma prepredeni in polni glasbenega, manj zanesljiva in artikulirana pa sta bila oba godalca. Po polletnem odmoru se je v odlični kondiciji vrnil Orkester Radiotelevizije Slovenija, v koncertu so se javili s polnim in uravnoteženim zvenom ter natančnim sledenjem Milanovi taktirki, kar so vzdrževali skozi celotno skladbo in prenesli tudi v simfonijo.
Osnovna zamisel interpretacije Beethovnove Pete je bila hipnost, nenadni kontrasti razpoloženja in tempov, na eni strani občutljivo pridušena nižišča, na drugi zares glasni izbruhi slavja; prav tako se je dinamična gibkost odsevala v manjših enotah, kratkih zavzdihih in pa dialogih skupin glasbil. Zdi se, da orkester uživa pod vodstvom šefa dirigenta.
Abonma Kromatika bo vsak koncert sezone izvedel dva dni zapored, tako kot včerajšnji dogodek je tudi današnja ponovitev že razprodana, zato pa lahko prisluhnete neposrednemu prenosu na našem tretjem programu.
Neposredni prenos: Simfoniki z Rossenom Milanovom in Beethovnom
Uvodni koncert abonmaja Kromatika v sezoni 20/21
Prva sporeda nove sezone Kromatike nadomeščata odpadle s konca lanske sezone. Večino uvodnega programa je obsegala Beethovnova glasba, dopolnila pa ga je skladba, ki je izšla iz projekta Beethoven v 250 znakih; tokrat je skladatejsko pero prevzel petindvajsetletni Jošt Juhant ter iz preobraženih motivov Beethovnovega trojnega koncerta stkal stilsko raznorodno orkestrsko miniaturo.
Izhodiščni koncert sta predstavila člana orkestra, violinistka Kana Matsui ter violončelist Igor Mitrović, povabljeni pianist pa je bil Šved Per Rundberg. Slednji je s svetlim klavirskim tonom po svoje tudi usmerjal igro solističnega tria v skupnih komornih odsekih, ki so bili mestoma prepredeni in polni glasbenega, manj zanesljiva in artikulirana pa sta bila oba godalca. Po polletnem odmoru se je v odlični kondiciji vrnil Orkester Radiotelevizije Slovenija, v koncertu so se javili s polnim in uravnoteženim zvenom ter natančnim sledenjem Milanovi taktirki, kar so vzdrževali skozi celotno skladbo in prenesli tudi v simfonijo.
Osnovna zamisel interpretacije Beethovnove Pete je bila hipnost, nenadni kontrasti razpoloženja in tempov, na eni strani občutljivo pridušena nižišča, na drugi zares glasni izbruhi slavja; prav tako se je dinamična gibkost odsevala v manjših enotah, kratkih zavzdihih in pa dialogih skupin glasbil. Zdi se, da orkester uživa pod vodstvom šefa dirigenta.
Abonma Kromatika bo vsak koncert sezone izvedel dva dni zapored, tako kot včerajšnji dogodek je tudi današnja ponovitev že razprodana, zato pa lahko prisluhnete neposrednemu prenosu na našem tretjem programu.
Neposredni prenos: Simfoniki z Rossenom Milanovom in Beethovnom
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.
Neveljaven email naslov