Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Eva Longyka Marušič.
Maribor : Litera, 2020
Če bi se v našem prostoru nenadoma pojavila znamenita slika velikega slikarskega mojstra, kakršen je Španec Diego Velazquez, bi v medijih gotovo završalo, kot se zgodi v kriminalki Slavka Pregla Prodajalci megle.
V njem spremljamo glavnega junaka Mateja Vogrina, nekdanjega založnika, zdaj galerista, poznavalca umetnosti in prodajalca umetnin, ki ga obvestilo banke, da mora predčasno poravnati kreditne obveznosti, pahne v stisko in iskanje priložnosti, kako se izviti iz nje. Ob tem mu iz hiše izgine nekaj dragocenih umetniških del in videti je, da je imela pri tem prste vmes tudi policija.
Priložnost za zaslužek in odplačilo dolgov se Vogrinu ponudi kar sama, ko prejme klic angleškega znanca in s tem ponudbo za sodelovanje v nečednem, a obetavnem poslu, povezanem s preprodajo Velazquezovega Prodajalca vode iz zaprašenega skladišča sanktpeterburškega Ermitaža.
Anglež, ruski posredniki, španski cenilec ter iznajdljivi in premeteni Slovenec med Rusijo, Nemčijo in Slovenijo spletejo mrežo, v katero se ujamejo tudi lokalni tajkuni, razni veljaki, banka, organi pregona. Prodajalci megle – mešetarji, ki ne prodajajo nujno tistega, kar obljubljajo; in tisti, ki so polni praznih besed – govorijo eno, delajo drugo, prikrajajo si pravila in vlečejo ljudi za nos.
Pred oportunizmom in pohlepom pač ni varna niti plemenita umetnost in tudi trg z umetninami je očitno poln kupčkanja, izigravanja, manipulacij in drugih umazanih igric. Slavko Pregl nastavlja ogledalo tudi skorumpirani družbi, kjer se daleč pride le z zvezami in poznanstvi, kjer upravičeno pada zaupanje v institucije, ki naj bi bile vredne zaupanja in se lahko najbolj zaneseš le nase, in kjer imajo rumeni mediji veliko večji vpliv, kot si ga zaslužijo. O naključnih – ali ne – podobnostih z resničnimi osebami in dogodki pa zgovorno priča že vsaj ime kralja rumenega tiska. Kriminalka Prodajalci megle bi vsekakor zlahka zaživela v filmski uspešnici.
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Eva Longyka Marušič.
Maribor : Litera, 2020
Če bi se v našem prostoru nenadoma pojavila znamenita slika velikega slikarskega mojstra, kakršen je Španec Diego Velazquez, bi v medijih gotovo završalo, kot se zgodi v kriminalki Slavka Pregla Prodajalci megle.
V njem spremljamo glavnega junaka Mateja Vogrina, nekdanjega založnika, zdaj galerista, poznavalca umetnosti in prodajalca umetnin, ki ga obvestilo banke, da mora predčasno poravnati kreditne obveznosti, pahne v stisko in iskanje priložnosti, kako se izviti iz nje. Ob tem mu iz hiše izgine nekaj dragocenih umetniških del in videti je, da je imela pri tem prste vmes tudi policija.
Priložnost za zaslužek in odplačilo dolgov se Vogrinu ponudi kar sama, ko prejme klic angleškega znanca in s tem ponudbo za sodelovanje v nečednem, a obetavnem poslu, povezanem s preprodajo Velazquezovega Prodajalca vode iz zaprašenega skladišča sanktpeterburškega Ermitaža.
Anglež, ruski posredniki, španski cenilec ter iznajdljivi in premeteni Slovenec med Rusijo, Nemčijo in Slovenijo spletejo mrežo, v katero se ujamejo tudi lokalni tajkuni, razni veljaki, banka, organi pregona. Prodajalci megle – mešetarji, ki ne prodajajo nujno tistega, kar obljubljajo; in tisti, ki so polni praznih besed – govorijo eno, delajo drugo, prikrajajo si pravila in vlečejo ljudi za nos.
Pred oportunizmom in pohlepom pač ni varna niti plemenita umetnost in tudi trg z umetninami je očitno poln kupčkanja, izigravanja, manipulacij in drugih umazanih igric. Slavko Pregl nastavlja ogledalo tudi skorumpirani družbi, kjer se daleč pride le z zvezami in poznanstvi, kjer upravičeno pada zaupanje v institucije, ki naj bi bile vredne zaupanja in se lahko najbolj zaneseš le nase, in kjer imajo rumeni mediji veliko večji vpliv, kot si ga zaslužijo. O naključnih – ali ne – podobnostih z resničnimi osebami in dogodki pa zgovorno priča že vsaj ime kralja rumenega tiska. Kriminalka Prodajalci megle bi vsekakor zlahka zaživela v filmski uspešnici.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
Neveljaven email naslov