Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Eva Longyka Marušič.
Maribor : Litera, 2020
Če bi se v našem prostoru nenadoma pojavila znamenita slika velikega slikarskega mojstra, kakršen je Španec Diego Velazquez, bi v medijih gotovo završalo, kot se zgodi v kriminalki Slavka Pregla Prodajalci megle.
V njem spremljamo glavnega junaka Mateja Vogrina, nekdanjega založnika, zdaj galerista, poznavalca umetnosti in prodajalca umetnin, ki ga obvestilo banke, da mora predčasno poravnati kreditne obveznosti, pahne v stisko in iskanje priložnosti, kako se izviti iz nje. Ob tem mu iz hiše izgine nekaj dragocenih umetniških del in videti je, da je imela pri tem prste vmes tudi policija.
Priložnost za zaslužek in odplačilo dolgov se Vogrinu ponudi kar sama, ko prejme klic angleškega znanca in s tem ponudbo za sodelovanje v nečednem, a obetavnem poslu, povezanem s preprodajo Velazquezovega Prodajalca vode iz zaprašenega skladišča sanktpeterburškega Ermitaža.
Anglež, ruski posredniki, španski cenilec ter iznajdljivi in premeteni Slovenec med Rusijo, Nemčijo in Slovenijo spletejo mrežo, v katero se ujamejo tudi lokalni tajkuni, razni veljaki, banka, organi pregona. Prodajalci megle – mešetarji, ki ne prodajajo nujno tistega, kar obljubljajo; in tisti, ki so polni praznih besed – govorijo eno, delajo drugo, prikrajajo si pravila in vlečejo ljudi za nos.
Pred oportunizmom in pohlepom pač ni varna niti plemenita umetnost in tudi trg z umetninami je očitno poln kupčkanja, izigravanja, manipulacij in drugih umazanih igric. Slavko Pregl nastavlja ogledalo tudi skorumpirani družbi, kjer se daleč pride le z zvezami in poznanstvi, kjer upravičeno pada zaupanje v institucije, ki naj bi bile vredne zaupanja in se lahko najbolj zaneseš le nase, in kjer imajo rumeni mediji veliko večji vpliv, kot si ga zaslužijo. O naključnih – ali ne – podobnostih z resničnimi osebami in dogodki pa zgovorno priča že vsaj ime kralja rumenega tiska. Kriminalka Prodajalci megle bi vsekakor zlahka zaživela v filmski uspešnici.
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Eva Longyka Marušič.
Maribor : Litera, 2020
Če bi se v našem prostoru nenadoma pojavila znamenita slika velikega slikarskega mojstra, kakršen je Španec Diego Velazquez, bi v medijih gotovo završalo, kot se zgodi v kriminalki Slavka Pregla Prodajalci megle.
V njem spremljamo glavnega junaka Mateja Vogrina, nekdanjega založnika, zdaj galerista, poznavalca umetnosti in prodajalca umetnin, ki ga obvestilo banke, da mora predčasno poravnati kreditne obveznosti, pahne v stisko in iskanje priložnosti, kako se izviti iz nje. Ob tem mu iz hiše izgine nekaj dragocenih umetniških del in videti je, da je imela pri tem prste vmes tudi policija.
Priložnost za zaslužek in odplačilo dolgov se Vogrinu ponudi kar sama, ko prejme klic angleškega znanca in s tem ponudbo za sodelovanje v nečednem, a obetavnem poslu, povezanem s preprodajo Velazquezovega Prodajalca vode iz zaprašenega skladišča sanktpeterburškega Ermitaža.
Anglež, ruski posredniki, španski cenilec ter iznajdljivi in premeteni Slovenec med Rusijo, Nemčijo in Slovenijo spletejo mrežo, v katero se ujamejo tudi lokalni tajkuni, razni veljaki, banka, organi pregona. Prodajalci megle – mešetarji, ki ne prodajajo nujno tistega, kar obljubljajo; in tisti, ki so polni praznih besed – govorijo eno, delajo drugo, prikrajajo si pravila in vlečejo ljudi za nos.
Pred oportunizmom in pohlepom pač ni varna niti plemenita umetnost in tudi trg z umetninami je očitno poln kupčkanja, izigravanja, manipulacij in drugih umazanih igric. Slavko Pregl nastavlja ogledalo tudi skorumpirani družbi, kjer se daleč pride le z zvezami in poznanstvi, kjer upravičeno pada zaupanje v institucije, ki naj bi bile vredne zaupanja in se lahko najbolj zaneseš le nase, in kjer imajo rumeni mediji veliko večji vpliv, kot si ga zaslužijo. O naključnih – ali ne – podobnostih z resničnimi osebami in dogodki pa zgovorno priča že vsaj ime kralja rumenega tiska. Kriminalka Prodajalci megle bi vsekakor zlahka zaživela v filmski uspešnici.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Sally Potter: Party, premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, 26. 1. 2022 Prevajalka: Tina Mahkota Režiser: Ivica Buljan Umetniški sodelavec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf: Mark Požlep Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistentka dramaturgije: Manca Sevšek Majeršič Asistentka kostumografinje: Nina Gorišek Igrajo: Nataša Barbara Gračner Marko Mandić Polona Juh Igor Samobot Zvezdana Mlakar Saša Pavlin Stošić Timon Šturbej NAPOVED: Party. Tako je naslov filma scenaristke in režiserke Sally Potter iz leta 2017, po katerem je režiser Ivica Buljan ob sodelovanju Roberta Valtla na veliki oder ljubljanske Drame postavil prvo slovensko uprizoritev tega besedila v prevodu Tine Mahkota in ob dramaturgiji Mojce Krajnc. Drama Party se dotika več tem sodobnih družb, med drugim tudi položaja zdravstva in umetne oploditve v istospolnih zvezah. Premiera je bila sinoči na velikem odru, ogledala si jo je Tadeja Krečič:
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Neveljaven email naslov