Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Paolo Giordano: Raztrgajmo nebo

01.03.2021

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Eva Longyka Marušič.

Prevedla Anita Jadrič; Ljubljana : Mladinska knjiga, 2020

Doktor fizike Paolo Giordano je v polje literature vstopil leta 2008 z romanom Samotnost praštevil in se z njim povzpel med najuspešnejša sodobna italijanska književna imena. Zaupanje svojega bralskega kroga je nato upravičil še z romanom Človeško telo in poznejšimi deli, četudi z nobenim ni presegel uspeha prvenca. Zadnje literarno delo, če ne štejemo lanskega aktualnega eseja V času epidemije, je izdal leta 2018 in naslovil Raztrgajmo nebo. »Naša naloga je napad na nebo!« in »Nebo moramo raztrgati!« sta pomenljiva stavka enega od glavnih protagonistov romana Berna, potem ko se navduši nad anarhističnim berilom. A pojdimo po vrsti.

Glavni zaplet je srečanje najstnice Terese s tremi fanti – Bernom, Nicolo in Tommasom. Teresa, ki vsako poletje iz meglenega italijanskega severa pripotuje v babičino vilo v sončni Apuliji, se spoprijatelji s tremi vrstniki, babičinimi sosedi z ekološke kmetije. Fantje živijo v globoki povezanosti z vero, metafizičnim in naravo, izolirano od drugih ljudi. V tem duhu jih vzgajata vodja nekakšne družinske sekte Cesare in njegova žena Floriana. Nicola je njun sin, Bern nečak, Tommasa pa posvojita iz sirotišnice. Tereso privlači njihov nenavadni življenjski ritem, tako drugačen od njenega, posebej pa jo začne privlačiti izjemno bistri Bern, fant s temnimi očmi, zaradi katerega nestrpno čaka vsako poletje. Njegov pogum in uporniška drža, ki določita njegovo prihodnjo usodo, se izkristalizirata že ob enem prvih srečanj Terese in njenega očeta s fanti. Bern je tisti, ki brez dlake na jeziku pove Teresinemu očetu, da je pretirano nasilno odreagiral na nočno kopanje fantov v bazenu ob vili.

S subtilnim vpogledom v odraščanje je Giordano navdušil bralce že v romanu Samotnost praštevil in podobno je tudi tokrat. Prebujajoče se telesne strasti, vpliv družinskih razmerij na oblikovanje značaja, tekmovanje za pozornost, pripoznanje in ljubezen, ki sta še posebej izražena pri posvojencih Bernu in Tommasu, ter hkrati preizkušanje meja avtoritet slika zelo avtentično. S pozornostjo gradi psihologijo vsakega lika ter njihove stike in odboje. Zgodbo sestavlja iz zanj značilnega preprostega in priljudnega sloga, ki verjetno pripomore k Giordanovemu širokemu bralskemu krogu. V romanu se sicer mešata dve perspektivi – Teresini spomini, podani v prvi osebi, in Tommasov retrospektivni tok spominov, uokvirjen v pogovor s Tereso. Tommaso dopolnjuje Teresino pripoved z informacijami, ki so njej ostale neznane. Četudi fabulo torej odkrivamo prek dveh zornih kotov – Teresinega in Tommasovega – ju Giordano ne personalizira preveč, pogosto zdi se, kot da je na delu vsevedni pripovedovalec.

Teresa je zaradi ustroja romana navzoča praktično na vseh straneh, vendar se zdi vplivnejši lik njena ljubezen Bern, samohodec, ki silno zaznamuje ljudi v svoji okolici, tudi Tereso, ki prekine študij v Torinu in se ustali v Spezialu. Bern je izredno strasten, skrajen in trmast v svojih odločitvah. Giordano je njegovo moč v nekem intervjuju primerjal s črno luknjo, ki privlači in uniči, zato tudi naslov romana v italijanščini Divorare il cielo, kar bi lahko prevedli tudi kot požreti nebo. Bern prvi izstopi iz Cesarovega utopičnega sistema, navidezno zavrne boga ter po Cesarovem odhodu strastno sodeluje pri vzpostavitvi ekološke samozadostne komune. S Tommasom, Tereso in prijatelji okoljevarstveniki vodijo kmetijo, ob večerih pa izvajajo gverilske pohode in rešujejo klavniške živali. Ko se skupnost skrha, sta edina, ki vztrajata, Bern in Teresa. Pozneje se poročita, a njun zakon izzveni zaradi Bernove pretirane želje po otroku, ki ga ne moreta dobiti.

Poleg tega da je Giordano mojster ubesedovanja, je tudi doktor fizike, kar se pozna v vpeljavah naravoslovja v njegova dela. Kar precej strani v romanu je namenjenih recimo samooskrbnemu vodenju kmetije, pozneje pa mučnim metodam za zanositev. Ob prvi temi Bern in Teresa nasprotujeta znanstvenemu pristopu k spopadanju z epidemijo bolezni oljk in sta na strani alternativnih, naravnejših pristopov, v drugem primeru pa Bern slepo skuša izrabiti vse možnosti, ki mu jih ponuja medicinska znanost.

Teresi ne uspe zanositi in se razideta, Bern postane še bolj militanten okoljevarstvenik, še bolj zavzeto se bojuje proti posekom oljk, ki v Apuliji umirajo zaradi invazivne bakterije. Zdi se, da življenja ne more zajemati z majhno žlico, zato mu drugi le stežka sledijo. Bern je tisti, ki najbolj zavzeto skuša strgati nebo, bodisi Cesarejevo ali božje, nebo avtoritet, metafizičnega, družbenega sistema ali zakona.

V Giordanovem romanu, tako kot v resničnem življenju, nič ni večno, vse vsebuje možnost svojega negativa. Ljubezen in zvestoba poznata skušnjavo prevare, izpolnjevanje utopije rodi nasilje, močna prijateljska vez pozna merjenje moči in izdajo. Romaneskni svet in liki v njem niso črno-beli, Giordano jih kaže v svoji kompleksnosti in nedokončnosti, in tega nihče, ki seže po njegovem delu, ne more prezreti. Je pa res, da vsem bralskim sladokuscem v detajle izdelani junaki in njihove interakcije ne zadostujejo. Tistih, ki raje segajo po zahtevnejši, morda inovativnejši slogovni in strukturni izpeljavi, Giordano najverjetneje ne bo popolnoma prepričal.


Ocene

2023 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Paolo Giordano: Raztrgajmo nebo

01.03.2021

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Eva Longyka Marušič.

Prevedla Anita Jadrič; Ljubljana : Mladinska knjiga, 2020

Doktor fizike Paolo Giordano je v polje literature vstopil leta 2008 z romanom Samotnost praštevil in se z njim povzpel med najuspešnejša sodobna italijanska književna imena. Zaupanje svojega bralskega kroga je nato upravičil še z romanom Človeško telo in poznejšimi deli, četudi z nobenim ni presegel uspeha prvenca. Zadnje literarno delo, če ne štejemo lanskega aktualnega eseja V času epidemije, je izdal leta 2018 in naslovil Raztrgajmo nebo. »Naša naloga je napad na nebo!« in »Nebo moramo raztrgati!« sta pomenljiva stavka enega od glavnih protagonistov romana Berna, potem ko se navduši nad anarhističnim berilom. A pojdimo po vrsti.

Glavni zaplet je srečanje najstnice Terese s tremi fanti – Bernom, Nicolo in Tommasom. Teresa, ki vsako poletje iz meglenega italijanskega severa pripotuje v babičino vilo v sončni Apuliji, se spoprijatelji s tremi vrstniki, babičinimi sosedi z ekološke kmetije. Fantje živijo v globoki povezanosti z vero, metafizičnim in naravo, izolirano od drugih ljudi. V tem duhu jih vzgajata vodja nekakšne družinske sekte Cesare in njegova žena Floriana. Nicola je njun sin, Bern nečak, Tommasa pa posvojita iz sirotišnice. Tereso privlači njihov nenavadni življenjski ritem, tako drugačen od njenega, posebej pa jo začne privlačiti izjemno bistri Bern, fant s temnimi očmi, zaradi katerega nestrpno čaka vsako poletje. Njegov pogum in uporniška drža, ki določita njegovo prihodnjo usodo, se izkristalizirata že ob enem prvih srečanj Terese in njenega očeta s fanti. Bern je tisti, ki brez dlake na jeziku pove Teresinemu očetu, da je pretirano nasilno odreagiral na nočno kopanje fantov v bazenu ob vili.

S subtilnim vpogledom v odraščanje je Giordano navdušil bralce že v romanu Samotnost praštevil in podobno je tudi tokrat. Prebujajoče se telesne strasti, vpliv družinskih razmerij na oblikovanje značaja, tekmovanje za pozornost, pripoznanje in ljubezen, ki sta še posebej izražena pri posvojencih Bernu in Tommasu, ter hkrati preizkušanje meja avtoritet slika zelo avtentično. S pozornostjo gradi psihologijo vsakega lika ter njihove stike in odboje. Zgodbo sestavlja iz zanj značilnega preprostega in priljudnega sloga, ki verjetno pripomore k Giordanovemu širokemu bralskemu krogu. V romanu se sicer mešata dve perspektivi – Teresini spomini, podani v prvi osebi, in Tommasov retrospektivni tok spominov, uokvirjen v pogovor s Tereso. Tommaso dopolnjuje Teresino pripoved z informacijami, ki so njej ostale neznane. Četudi fabulo torej odkrivamo prek dveh zornih kotov – Teresinega in Tommasovega – ju Giordano ne personalizira preveč, pogosto zdi se, kot da je na delu vsevedni pripovedovalec.

Teresa je zaradi ustroja romana navzoča praktično na vseh straneh, vendar se zdi vplivnejši lik njena ljubezen Bern, samohodec, ki silno zaznamuje ljudi v svoji okolici, tudi Tereso, ki prekine študij v Torinu in se ustali v Spezialu. Bern je izredno strasten, skrajen in trmast v svojih odločitvah. Giordano je njegovo moč v nekem intervjuju primerjal s črno luknjo, ki privlači in uniči, zato tudi naslov romana v italijanščini Divorare il cielo, kar bi lahko prevedli tudi kot požreti nebo. Bern prvi izstopi iz Cesarovega utopičnega sistema, navidezno zavrne boga ter po Cesarovem odhodu strastno sodeluje pri vzpostavitvi ekološke samozadostne komune. S Tommasom, Tereso in prijatelji okoljevarstveniki vodijo kmetijo, ob večerih pa izvajajo gverilske pohode in rešujejo klavniške živali. Ko se skupnost skrha, sta edina, ki vztrajata, Bern in Teresa. Pozneje se poročita, a njun zakon izzveni zaradi Bernove pretirane želje po otroku, ki ga ne moreta dobiti.

Poleg tega da je Giordano mojster ubesedovanja, je tudi doktor fizike, kar se pozna v vpeljavah naravoslovja v njegova dela. Kar precej strani v romanu je namenjenih recimo samooskrbnemu vodenju kmetije, pozneje pa mučnim metodam za zanositev. Ob prvi temi Bern in Teresa nasprotujeta znanstvenemu pristopu k spopadanju z epidemijo bolezni oljk in sta na strani alternativnih, naravnejših pristopov, v drugem primeru pa Bern slepo skuša izrabiti vse možnosti, ki mu jih ponuja medicinska znanost.

Teresi ne uspe zanositi in se razideta, Bern postane še bolj militanten okoljevarstvenik, še bolj zavzeto se bojuje proti posekom oljk, ki v Apuliji umirajo zaradi invazivne bakterije. Zdi se, da življenja ne more zajemati z majhno žlico, zato mu drugi le stežka sledijo. Bern je tisti, ki najbolj zavzeto skuša strgati nebo, bodisi Cesarejevo ali božje, nebo avtoritet, metafizičnega, družbenega sistema ali zakona.

V Giordanovem romanu, tako kot v resničnem življenju, nič ni večno, vse vsebuje možnost svojega negativa. Ljubezen in zvestoba poznata skušnjavo prevare, izpolnjevanje utopije rodi nasilje, močna prijateljska vez pozna merjenje moči in izdajo. Romaneskni svet in liki v njem niso črno-beli, Giordano jih kaže v svoji kompleksnosti in nedokončnosti, in tega nihče, ki seže po njegovem delu, ne more prezreti. Je pa res, da vsem bralskim sladokuscem v detajle izdelani junaki in njihove interakcije ne zadostujejo. Tistih, ki raje segajo po zahtevnejši, morda inovativnejši slogovni in strukturni izpeljavi, Giordano najverjetneje ne bo popolnoma prepričal.


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


Stran 40 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov