Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vesna Purič: Sodobne tržaške pesnice

08.03.2021

Avtor recenzije: Robi Šabec Bereta Jure franko in Barbara Zupan.

Trsta : Mladika, 2020

Delo Vilme Purič Sodobne tržaške pesnice prinaša pronicljiv in verjetno doslej najbolj temeljit prikaz ustvarjalnosti pesnic na Tržaškem, ki pa ga praktično ni mogoče doumeti brez vsaj osnovnega poznavanja tamkajšnje specifične stvarnosti. Brez razumevanja perspektive »obmejnosti«, multietničnosti, izrazite dinamičnosti domala globalnih dimenzij v vsej svoji večplastnosti, ki zaznamuje prav ta prostor, bi bila tovrstna spoznava v precejšnji meri zamejena, in to tudi glede predstavitve dosežkov pesnic na  kulturno-pesniškem področju. Avtorica se tudi zato v uvodnem poglavju Teoretska izhodišča posveča predstavitvi samega tržaškega prostora in ženskemu pisanju v njem. Poudarek je na pomenu feminističnega prispevka v delih slovenskih ustvarjalk, a tudi t. i. italijanski feministični teoretski refleksiji. Ne nazadnje delo dosledno predstavlja tovrstne do sedaj objavljene raziskave.

»Sama bom slovensko žensko poezijo v Italiji raziskovala v povezavi s splošnoslovenskim literarnim videnjem, z gledišča slovenskega dela Trsta in perspektive tržaške heterogenosti. Gre za manj razširjen način proučevanja tržaškosti, ki upošteva prisotnost različnih referentov, se razširi onkraj slovenskega narodnega zatočišča in si zamisli stanje ženske ustvarjalnosti v pomnožitvi nacionalnih razlik. Vključuje torej slovensko, italijansko in judovsko žensko literarno tradicijo in sodobno, jezikovno razvejano pisanje tržaških avtoric. Osredotočenost le na slovenski del namreč zanemarja nekatere specifično lokalne semantične aspekte, pri čemer nastaja razmik med umetniško upodobitvijo tržaškosti in tistimi elementi prostora, ki jih izpostavlja le v slovenski del zazrta literarna veda. Z vpisom ženskega pisanja v etnično nezamejeno tržaškost bo morda prišla do izraza druga pomenskost.«

S temi besedami je Vilma Purič predstavila celostni kontekst pisanja v delu Sodobne tržaške pesnice. V njem dosledno presega večino dosedanjih teoretskih del tega prostora, saj ti pri tovrstnih prikazih prepogosto pozabljajo na pomen sobivanja s tem večnim »drugim«. Še več, avtorica jasno izraža, da »pesnice s svojega ženskega obrobja lažje ubesedujejo postopek transgresije, s katerim prestopajo prostorske meje, presegajo ustaljene položaje ženske zavesti, prenavljajo žensko in splošno literarno paradigmo, prelamljajo z ustaljenimi družbenimi okviri in zmorejo priklicati iz domišljije utopične vizije prihodnosti«.

Seveda je fokus njenega zanimanja usmerjen v prikaz slovenske stvarnosti, a praviloma je ta vedno zasnovan vsaj v dualističnem pristopu, v paraleli, ne nazadnje v  odnosu med »mano in tabo«.

Tudi zato ne gre zanemariti konkretnega pregleda pomembnejšega zgodovinsko-kulturnega konteksta, od druge svetovne vojne mimo Londonskega in Osimskega sporazuma do devetdesetih let in uveljavitve zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001. Prav ti mejniki namreč postajajo in ostajajo ključni elementi – gradniki slovenske stvarnosti tudi in predvsem na področju kulturnega delovanja.

V osrednjem delu monografije Sodobne tržaške pesnice se Vilma Purič posveča generacijski obravnavi slovenskih pesnic v Italiji, seveda v kontekstu že omenjene dualnosti ob delih, ki jih podpisujejo posamezne italijanske pesnice. Najobsežnejši del monografije ima naslov Žensko ustvarjanje v Trstu od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Avtorica na tem mestu analizira in predstavi 27 slovenskih in 6 italijanskih besedil oziroma avtoric, kronološko razdeljenih v štiri generacijske sklope: od tistih, rojenih v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, krepko zaznamovanih z bolečo izkušnjo druge svetovne vojne in fašizma, prek prve povojne generacije do generacije šestdesetih in sedemdesetih let in pozneje. Ljubka Šorli, Zora Saksida, Irena Žerjal, Marija Pertot, Silvana Paletti, Ivanka Hergold, Alenka Rebula, Patricija Dodič … so le nekatere izmed številnih avtoric, ki so s svojimi deli našle mesto v knjigi Sodobne tržaške pesnice.

Monografija se konča še z eno izrazito in nezanemarljivo specifiko obmejnega prostora – s pomenljivim razmišljanjem o razpetosti med narodno pripadnostjo na eni in izbiro jezika na drugi strani. Avtorica Vilma Purič je s tem v svoje teoretsko okrilje zajela ne le slovenske in italijanske avtorice, temveč tudi tiste slovenske pesnice, ki svoja dela praviloma pišejo v jeziku »drugega« (v italijanščini torej).

Prirejeno doktorsko disertacijo Vilme Purič Sodobne tržaške pesnice zaključujeta strokovni recenziji prof. dr. Irene Novak Popov in prof. dr. Katje Mihurko Poniž.


Ocene

2023 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Vesna Purič: Sodobne tržaške pesnice

08.03.2021

Avtor recenzije: Robi Šabec Bereta Jure franko in Barbara Zupan.

Trsta : Mladika, 2020

Delo Vilme Purič Sodobne tržaške pesnice prinaša pronicljiv in verjetno doslej najbolj temeljit prikaz ustvarjalnosti pesnic na Tržaškem, ki pa ga praktično ni mogoče doumeti brez vsaj osnovnega poznavanja tamkajšnje specifične stvarnosti. Brez razumevanja perspektive »obmejnosti«, multietničnosti, izrazite dinamičnosti domala globalnih dimenzij v vsej svoji večplastnosti, ki zaznamuje prav ta prostor, bi bila tovrstna spoznava v precejšnji meri zamejena, in to tudi glede predstavitve dosežkov pesnic na  kulturno-pesniškem področju. Avtorica se tudi zato v uvodnem poglavju Teoretska izhodišča posveča predstavitvi samega tržaškega prostora in ženskemu pisanju v njem. Poudarek je na pomenu feminističnega prispevka v delih slovenskih ustvarjalk, a tudi t. i. italijanski feministični teoretski refleksiji. Ne nazadnje delo dosledno predstavlja tovrstne do sedaj objavljene raziskave.

»Sama bom slovensko žensko poezijo v Italiji raziskovala v povezavi s splošnoslovenskim literarnim videnjem, z gledišča slovenskega dela Trsta in perspektive tržaške heterogenosti. Gre za manj razširjen način proučevanja tržaškosti, ki upošteva prisotnost različnih referentov, se razširi onkraj slovenskega narodnega zatočišča in si zamisli stanje ženske ustvarjalnosti v pomnožitvi nacionalnih razlik. Vključuje torej slovensko, italijansko in judovsko žensko literarno tradicijo in sodobno, jezikovno razvejano pisanje tržaških avtoric. Osredotočenost le na slovenski del namreč zanemarja nekatere specifično lokalne semantične aspekte, pri čemer nastaja razmik med umetniško upodobitvijo tržaškosti in tistimi elementi prostora, ki jih izpostavlja le v slovenski del zazrta literarna veda. Z vpisom ženskega pisanja v etnično nezamejeno tržaškost bo morda prišla do izraza druga pomenskost.«

S temi besedami je Vilma Purič predstavila celostni kontekst pisanja v delu Sodobne tržaške pesnice. V njem dosledno presega večino dosedanjih teoretskih del tega prostora, saj ti pri tovrstnih prikazih prepogosto pozabljajo na pomen sobivanja s tem večnim »drugim«. Še več, avtorica jasno izraža, da »pesnice s svojega ženskega obrobja lažje ubesedujejo postopek transgresije, s katerim prestopajo prostorske meje, presegajo ustaljene položaje ženske zavesti, prenavljajo žensko in splošno literarno paradigmo, prelamljajo z ustaljenimi družbenimi okviri in zmorejo priklicati iz domišljije utopične vizije prihodnosti«.

Seveda je fokus njenega zanimanja usmerjen v prikaz slovenske stvarnosti, a praviloma je ta vedno zasnovan vsaj v dualističnem pristopu, v paraleli, ne nazadnje v  odnosu med »mano in tabo«.

Tudi zato ne gre zanemariti konkretnega pregleda pomembnejšega zgodovinsko-kulturnega konteksta, od druge svetovne vojne mimo Londonskega in Osimskega sporazuma do devetdesetih let in uveljavitve zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001. Prav ti mejniki namreč postajajo in ostajajo ključni elementi – gradniki slovenske stvarnosti tudi in predvsem na področju kulturnega delovanja.

V osrednjem delu monografije Sodobne tržaške pesnice se Vilma Purič posveča generacijski obravnavi slovenskih pesnic v Italiji, seveda v kontekstu že omenjene dualnosti ob delih, ki jih podpisujejo posamezne italijanske pesnice. Najobsežnejši del monografije ima naslov Žensko ustvarjanje v Trstu od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Avtorica na tem mestu analizira in predstavi 27 slovenskih in 6 italijanskih besedil oziroma avtoric, kronološko razdeljenih v štiri generacijske sklope: od tistih, rojenih v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, krepko zaznamovanih z bolečo izkušnjo druge svetovne vojne in fašizma, prek prve povojne generacije do generacije šestdesetih in sedemdesetih let in pozneje. Ljubka Šorli, Zora Saksida, Irena Žerjal, Marija Pertot, Silvana Paletti, Ivanka Hergold, Alenka Rebula, Patricija Dodič … so le nekatere izmed številnih avtoric, ki so s svojimi deli našle mesto v knjigi Sodobne tržaške pesnice.

Monografija se konča še z eno izrazito in nezanemarljivo specifiko obmejnega prostora – s pomenljivim razmišljanjem o razpetosti med narodno pripadnostjo na eni in izbiro jezika na drugi strani. Avtorica Vilma Purič je s tem v svoje teoretsko okrilje zajela ne le slovenske in italijanske avtorice, temveč tudi tiste slovenske pesnice, ki svoja dela praviloma pišejo v jeziku »drugega« (v italijanščini torej).

Prirejeno doktorsko disertacijo Vilme Purič Sodobne tržaške pesnice zaključujeta strokovni recenziji prof. dr. Irene Novak Popov in prof. dr. Katje Mihurko Poniž.


29.10.2018

Milan Dekleva: Inštitut doktorja Faulstaffa

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bereta Lidija Hartman in Ivan Lotrič.


29.10.2018

Andreja Štepec: Edit Paf

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bere Ivan Lotrič.


27.10.2018

Nikole Beckwith: Pogrešana na Mali sceni MGL

Mestno gledališče ljubljansko Mala scena Nikole Beckwith: Pogrešana Stockholm, Pennsylvania, 2016 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. oktober 2018 Prevajalec Andrej E. Skubic Režiserka in avtorica odrske priredbe besedila Nataša Barbara Gračner Avtorica pesmi in asistentka režiserke Eva Kokalj Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Meta Hočevar Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Drago Ivanuša Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Igrajo Judita Zidar, Ana Penca AGRFT, Iva Krajnc Bagola, Milan Štefe, Sebastian Cavazza Igro Pogrešana je pred nekaj leti napisala mlada ameriška igralka, dramatičarka in režiserka Nikole Beckwith; še pred gledališko uprizoritvijo je besedilo doživelo filmsko priredbo v avtoričini režiji. Igro je prevedel Andrej E. Skubic, na mali sceni jo je režirala prvakinja drame Nataša Barbara Gračner, ki se podpisuje tudi kot avtorica odrske priredbe besedila. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Foto Peter Giodani http://www.mgl.si/sl/program/predstave/pogresana/


26.10.2018

Diracov akord

DRAMA LABORATORIJ DIRACOV AKORD Matematično-fizikalni croquis Krstna uprizoritev Režiser: Matej Filipčič Koproducent: Umetniško društvo Osum Avtor projekta in scenograf: Matej Filipčič Avtorica besedila in dramaturginja: Sonja Dular Kostumograf: Alan Hranitelj Oblikovalka giba: Tanja Zgonc Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta Oblikovalec videa: Andrej Intihar Oblikovalec zvoka: Peter Penko Oblikovalec promocijskega materiala: Rok Marinšek Lektorica: Maja Cerar Premiera na Levem odru ljubljanske Drame, 25. 10. 18 – za D13, 26. 10. 18 Napoved: Premiera uprizoritve Diracov akord, matematično fizikalni croquis (krokí), je bila napovedana že za predvčerajšnjim zvečer, vendar je bila predstava zaradi tehničnih zapletov prekinjena in potem odpovedana ter prestavljena na sinočnji večer. Na tej predstavi, pri kateri koncept, režijo in scenografijo podpisuje Matej Filipčič, dramaturgijo pa Sonja Dular, je bila Tadeja Krečič. Predstave Diracov akord si ni priporočljivo ogledati brez vsaj minimalnega predznanja o nobelovem nagrajencu za fiziko Paulu Mauriceu Adrienu Diracu in o tem, za kaj približno gre pri kvantni fiziki in antimateriji. Enačbo za obstoj antimaterije je namreč dognal prav Dirac in Filipčičev gledališki projekt skuša seči k tistim neznankam, ki so vodile Diraca v raziskovanjih in razmislekih ter še danes vznemirjajo razmišljujočega in ustvarjalnega človeka. Če naj bi bila pravilna formula po Diracovo lepa, potem je na dlani, da se v tem kontekstu znanost križa z estetiko, se pravi, z umetnostjo, tokrat v gledališču. Tu smo gledali večinoma v zastrti svetlobi vrteči se oder z razsvetljeno kroglo, obsijano s svetlobo in s projekcijami ter s stoli za tri nastopajoče: Jožico Avbelj, Darjo Zgonc in Borisa Cavazzo. Pred sabo so imeli pulte za besedilo in ga interpretirali; aluzija na koncert, orkester, partiture. Besedno sozvočje, ki sporoča zgodbo. Ta naj bi o Diracu povedala to, česar on ni sporočal. Jožica Avbelj je bila poosebljenje Mističnega sveta, najbolj aktivni člen trojice v svetu lebdenja, eksistence med sedanjostjo, prihodnostjo in preteklostjo. Z njenimi zamahi rok se je spreminjala svetloba in tematika pripovedovanega, njeni gibi so ves čas spremljali potek kot kaki zarezi schielejevskih belih dlani v temini. Iz tega vmesnega sveta se lušči zgodba o Diracovi primarni družini, o dvojnostih, ki so se kazale v otroštvu in se realizirale na polju vrhunske znanosti. In vendar je vse, znanost, umetnost, mi sami, samo sled nečesa, kar skušamo dojeti, se o tem spraševati in s tem živeti, sporoča predstava. Avtor fotografije: PEter Uhan


27.09.2018

Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica

Priredba in režija: Žiga Divjak Glasba: Damir Avdić scenografija: Tina Mohorović oblikovanje svetlobe: David Orešič kostumografija: Slavica Janoušević nastopajo: Minca Lorenci, Gregor Zorc, Iztok Drabik Jug mentorja: Jernej Lorenci, Aldo Milohnić produkcija: Cankarjev dom in AGRFT v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani avtor fotografije: Željko Stevanić


22.10.2018

Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B.

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


22.10.2018

Noëmi Lerch: Kmetica

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Bere: Eva Longyka Marušič.


22.10.2018

Tina Vrščaj: Plašč

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


22.10.2018

Ivan Esenko: Svet čebel

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


22.10.2018

Marija Švajncer: Grdi filozofi

Avtor recenzije: Robert Kralj Bere Aleksander Golja.


19.10.2018

MGL - Tena Štivičić: Kresnice

Mestno gledališče ljubljansko Tena Štivičić: Kresnice Prva slovenska uprizoritev Premiera 18. oktober 2018, veliki oder Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiserka Nina Rajić Kranjac Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Urša Vidic Kostumograf Andrej Vrhovnik Lektorica Maja Cerar Igrajo Jožica Avbelj k. g., Primož Pirnat, Ana Dolinar Horvat, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Sara Dirnbek k. g., Brane Grubar k. g., Jernej Gašperin, Karin Komljanec, Tanja Dimitrievska, Viktorija Bencik Emeršič, Lena Hribar, Jurij Drevenšek k. g. Tena Štivičić je mednarodno uveljavljena hrvaška dramatičarka mlajše generacije, tudi na Slovenskem njene igre pogosto uprizarjajo. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so zdaj premierno in prvič v slovenščini uprizorili njeno igro Kresnice iz leta 2007. Prevedla jo je Alenka Klabus Vesel, režirala Nina Rajić Kranjac. V najopaznejših vlogah so nastopili Jožica Avbelj, Primož Pirnat, Brane Grubar in Lena Hribar. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Foto Peter Giodani http://www.mgl.si/sl/program/predstave/kresnice/


15.10.2018

Patrick Modiano: Pasja pomlad

Avtorica recenzije: Jasna Lasja Bere Ldijia Hartman.


15.10.2018

Peter Andrej: Skoz zvočni zid

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta idija Hartman in Jure Franko


14.10.2018

Kahlil Gibran: Prerok

Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko mladinsko gledališče, Slovensko stalno gledališče Trst, Zavod Senzorium / Premiera 13.10.2018 Režija, scenografija, oblikovanje videa in vonjav: Barbara Pia Jenič Prevajalec: Lojze Bratina Dramaturginja: Marinka Poštrak Avtorji zvoka: Peter Penko, Tine Terlep (vokal) in Igor Meglič (arabsko balkanski saz) Kostumografka: Tina Kolenik Svetovalka za gib: Jasna Knez Lektorica: Mateja Dermelj Asistentka dramaturgije: Kristina Mihelj Oblikovalca luči: Bojan Hudernik in Igor Berginc Oblikovalec maske: Matej Pajntar Montaža videa: Robert Obed Vodja predstave: Ciril Roblek Igrajo: Miha Rodman, Maruša Oblak / avdio: Vladimir Jurc (slovenščina), Adriano Giraldi (italijanščina) Sinoči so v Prešernovem gledališču v Kranju premierno uprizorili predstavo Prerok. Gre za odrsko postavitev kultnega romana slikarja, pesnika in pisatelja Kahlila Gibrana, ki ga je režiserka Barbara Pia Jenič prelila v veččutno gledališko doživetje. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Nada Žgank


11.10.2018

Posledice - ocena

Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.


08.10.2018

Rafael Arguloll: Prekleta popolnost

Avtor recenzije: Drago Bajt Bere: Jure Franko


08.10.2018

Stanka Hrastelj: Prva dama

Avtorica recenzije: SImona Kopinšek Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.


08.10.2018

Bojan Sedmak: Mraken

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.


08.10.2018

Lindsay Rogers: Partizanski kirurg

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Lidija Hartman.


07.10.2018

še ni naslova

V Slovenskem mladinskem gledališču sta se nadvse uspešno srečali dramska pisava Simone Semenič in gledališka poetika režiserja Tomija Janežiča. V predstavi: še ni naslova (po motivu Don Juana), ki jo je igralska ekipa ustvarjala, gledalci pa ji sledili polnih 10 ur.


Stran 96 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov