Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Art kino mreži se je zavrtela biografska drama Gospodična Marx o borki za delavske in ženske pravice Eleanor Marx, najmlajši hčeri Karla Marxa
Odraščala je ob preučevanju zgodovine in klasične literature, povsem organsko je vsrkavala očetove revolucionarne filozofsko-ekonomske zamisli in že kot deklica se je zagnano vključevala v družbenopolitične debate v domačem salonu. Njen oče je bil Karl Marx, njen največji življenjski zaveznik Friedrich Engels. Eleanor Marx se je v zgodovino vpisala kot neomajna politična aktivistka s konca devetnajstega stoletja, ki je svoje življenje posvetila boju za delavske pravice, opozarjala je na neenakost med spoloma v družini in družbi ter se borila za odpravo otroškega dela. Že kot deklica je sodelovala pri nastajanju, urejanju in prevajanju Kapitala, pozneje pa je skrbela tudi za postumne izdaje ostalih očetovih del. A kdo je bila v resnici Eleanor Marx oziroma Tussy, kot so jo klicali bližnji? Kakšna je bila? Kako se je znašla v svetu, ki ga je tako zelo želela spremeniti, a je hkrati v njem morala tudi živeti?
Režiserka in scenaristka Susanna Nicchiarelli se v svojem nenavadno zasnovanem, nestereotipnem biografskem filmu Gospodična Marx Eleanorine družbenopolitične plati dotakne le bežno, tako rekoč samoumevno, kot neizpodbitno danost ženske, ki se je povsem naravno odločila za aktivizem, veliko bolj pa se posveti njeni intimnosti, želji po sreči, ki se ji ves čas izmika, osredotoči se na njeno protislovno razpetost med emancipacijo in ujetostjo v toksično razmerje z ljubljenim moškim. V režiserkinih očeh Eleanor nikakor ni ne viktorijanska junakinja, ki umira za svoje ideje, prav tako pa tudi ni nikakršna žrtev moškega sveta. Prav nasprotno – ves čas se živo zaveda svojih želja in svojih predvsem s partnerstvom povezanih težav, a se zdi zavestno odločena živeti, kakor živi. S svojim moškim živi na koruzi, finančno ga podpira, saj sam nima po njenih besedah »prav nobenega odnosa do denarja«, zaveda se njegovih ljubezenskih afer in njegove splošne neodgovornosti, a se kljub vsemu odloči zanj. Znova in znova.
Zdi se, da zanjo to sploh ni vprašanje, samo način življenja, ki je po svoje tako drugačen od njenih revolucionarnih in emancipacijskih družbenih idej, po drugi strani pa nedvomno njihovo najbolj iskreno uresničevanje.
Gospodična Marx, kjer poleg osupljivo naravne igre glavne igralke Romole Garai veliko vlogo skoraj dobesedno odigra tudi povsem sodobna, punk-rockovska glasba, ni film, ki bi gledalcu z natančno premišljeno dramaturgijo ob tragični resnični zgodbi v klimaksu izvabil solze v oči, prej obratno – gre za zelo samosvojo zasnovano pripoved o izredno moderni ženski, ki gledalcu počasi zlezle pod kožo in ga spodbudi k iskanju lastnih odgovorov. Modernost pač ni stvar zgodovinskega obdobja, ampak je odnos do življenja.
V Art kino mreži se je zavrtela biografska drama Gospodična Marx o borki za delavske in ženske pravice Eleanor Marx, najmlajši hčeri Karla Marxa
Odraščala je ob preučevanju zgodovine in klasične literature, povsem organsko je vsrkavala očetove revolucionarne filozofsko-ekonomske zamisli in že kot deklica se je zagnano vključevala v družbenopolitične debate v domačem salonu. Njen oče je bil Karl Marx, njen največji življenjski zaveznik Friedrich Engels. Eleanor Marx se je v zgodovino vpisala kot neomajna politična aktivistka s konca devetnajstega stoletja, ki je svoje življenje posvetila boju za delavske pravice, opozarjala je na neenakost med spoloma v družini in družbi ter se borila za odpravo otroškega dela. Že kot deklica je sodelovala pri nastajanju, urejanju in prevajanju Kapitala, pozneje pa je skrbela tudi za postumne izdaje ostalih očetovih del. A kdo je bila v resnici Eleanor Marx oziroma Tussy, kot so jo klicali bližnji? Kakšna je bila? Kako se je znašla v svetu, ki ga je tako zelo želela spremeniti, a je hkrati v njem morala tudi živeti?
Režiserka in scenaristka Susanna Nicchiarelli se v svojem nenavadno zasnovanem, nestereotipnem biografskem filmu Gospodična Marx Eleanorine družbenopolitične plati dotakne le bežno, tako rekoč samoumevno, kot neizpodbitno danost ženske, ki se je povsem naravno odločila za aktivizem, veliko bolj pa se posveti njeni intimnosti, želji po sreči, ki se ji ves čas izmika, osredotoči se na njeno protislovno razpetost med emancipacijo in ujetostjo v toksično razmerje z ljubljenim moškim. V režiserkinih očeh Eleanor nikakor ni ne viktorijanska junakinja, ki umira za svoje ideje, prav tako pa tudi ni nikakršna žrtev moškega sveta. Prav nasprotno – ves čas se živo zaveda svojih želja in svojih predvsem s partnerstvom povezanih težav, a se zdi zavestno odločena živeti, kakor živi. S svojim moškim živi na koruzi, finančno ga podpira, saj sam nima po njenih besedah »prav nobenega odnosa do denarja«, zaveda se njegovih ljubezenskih afer in njegove splošne neodgovornosti, a se kljub vsemu odloči zanj. Znova in znova.
Zdi se, da zanjo to sploh ni vprašanje, samo način življenja, ki je po svoje tako drugačen od njenih revolucionarnih in emancipacijskih družbenih idej, po drugi strani pa nedvomno njihovo najbolj iskreno uresničevanje.
Gospodična Marx, kjer poleg osupljivo naravne igre glavne igralke Romole Garai veliko vlogo skoraj dobesedno odigra tudi povsem sodobna, punk-rockovska glasba, ni film, ki bi gledalcu z natančno premišljeno dramaturgijo ob tragični resnični zgodbi v klimaksu izvabil solze v oči, prej obratno – gre za zelo samosvojo zasnovano pripoved o izredno moderni ženski, ki gledalcu počasi zlezle pod kožo in ga spodbudi k iskanju lastnih odgovorov. Modernost pač ni stvar zgodovinskega obdobja, ampak je odnos do življenja.
SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik
Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.
Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.
Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov