Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021
V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.
Na Novi pošti so konec oktobra premierno uprizorili predstavo Zelda, hibridno odrsko delo, ki združuje zakonitosti in zgradbo računalniških iger in gledališki dogodek. Režirala jo je Varja Hrvatin, ki je poleg Slovenskega mladinskega gledališča tudi koproducentka predstave, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Asiana Jurca Avci
SLG Celje Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE Interna premiera: 19. marca 2021 Premiera: 25. oktobra 2021 Ocena objavljena 26. oktobra 2021 Avtor besedil songov: Branko Završan Režiserka: Ivana Djilas Dramaturginja: Alja Predan Kostumografka: Jelena Proković Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan Korepetitor: Iztok Kocen Koreograf: Željko Božić Lektor: Jože Volk Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc Nastopajo: Branko Završan Beti Strgar Lučka Počkaj Tanja Potočnik Žan Brelih Hatunić Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec
Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja.
Neveljaven email naslov