Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Film je žanrski hibrid med kriminalno komedijo in satiro, kot že naslov pove, na temo hollywoodske produkcije
Par filmskih producentov – veteran nizkoproračunske produkcije Max Barber in njegov nečak – se zadolži pri mafiji, da bi investiral v kontroverzen film o maščevalnih nunah, ki pa povsem propade. Da bi lahko vrnil dolgove, se Max odloči posneti vestern z ostarelim zvezdnikom Dukeom Montano z visoko zavarovalnino, a Duke pokaže izjemno mero vitalnosti in preživi vse nevarne situacije, za sam film pa vse bolj kaže, da bi lahko v nasprotju z Maxovimi načrti postal celo uspešnica ...
Film Hollywoodska prevara je žanrski hibrid med kriminalno komedijo in satiro, kot že naslov pove, na temo hollywoodske produkcije. Nekaj podobnega, kar smo v veliko bolj uspešni obliki videli pri celovečercih Kdo bo koga (1995) Barryja Sonnenfelda ali Altmanovem Igralcu (1992), sicer pa niti niso tako redki. Prinašajo tisti način samokritike, ki si potihem čestita – filmov, ki bi bili res jedka obsodba lastnega delovnega miljeja, je v resnici zelo malo in so svojevrsten paradoks, saj so tudi to navsezadnje samo – filmi.
Hollywoodsko prevaro je režiral George Gallo, ki umetniško deluje na različnih področjih, v preteklosti pa je že prispeval nekaj scenarijev za zanimive komedije. No, njegovo zadnje delo ne spada v to kategorijo, čeprav se zvezdniški venček, ki ga predstavljajo Robert De Niro kot producent Max, Tommy Lee Jones kot Duke Montana in Morgan Freeman kot mafijski izposojevalec denarja, trudi rešiti, kar se rešiti da. Film, ki težko lovi ustrezno ravnotežje med satiro, ironijo, karikaturo in komedijo, premore samo za prgišče navdihnjenih prizorov in nekaj posrečenih citatov, od katerih so eni bolj, drugi manj očitni, sicer pa bi se najbrž izgubil v katalogu spletnih ponudnikov, če ne bi koronavirusna epidemija resno osiromašila kinoizbora.
Mimogrede, Hollywoodska prevara je posodobljena različica istoimenskega filma, ki ga je leta 1982 režiral Harry Hurwitz in je bil postavljan v 70. leta, morda pa je, kakor čudno se to že sliši, navdihnjen tudi z resničnimi dogodki. Eden od producentov Gallovega prejšnjega filma Posrednik (2009), spletni finančni poslovnež, je bil namreč obtožen, da je svoje stranke prevaral za nekaj milijonov dolarjev, da jih je lahko vložil v omenjeni film, ki se ukvarja tudi s tematiko mafije in spletnih prevar. Skratka, tudi sama resničnost ima lahko čudovito strukturo metafikcijske zgodbe – in to veliko zanimivejšo od fabule, ki jo prikazuje Hollywoodska prevara. Pa čeprav se za nastopajoče v tem primeru zdi, da so v njej nastopili resnično samo zaradi kakšnega velikega dolga ...
Film je žanrski hibrid med kriminalno komedijo in satiro, kot že naslov pove, na temo hollywoodske produkcije
Par filmskih producentov – veteran nizkoproračunske produkcije Max Barber in njegov nečak – se zadolži pri mafiji, da bi investiral v kontroverzen film o maščevalnih nunah, ki pa povsem propade. Da bi lahko vrnil dolgove, se Max odloči posneti vestern z ostarelim zvezdnikom Dukeom Montano z visoko zavarovalnino, a Duke pokaže izjemno mero vitalnosti in preživi vse nevarne situacije, za sam film pa vse bolj kaže, da bi lahko v nasprotju z Maxovimi načrti postal celo uspešnica ...
Film Hollywoodska prevara je žanrski hibrid med kriminalno komedijo in satiro, kot že naslov pove, na temo hollywoodske produkcije. Nekaj podobnega, kar smo v veliko bolj uspešni obliki videli pri celovečercih Kdo bo koga (1995) Barryja Sonnenfelda ali Altmanovem Igralcu (1992), sicer pa niti niso tako redki. Prinašajo tisti način samokritike, ki si potihem čestita – filmov, ki bi bili res jedka obsodba lastnega delovnega miljeja, je v resnici zelo malo in so svojevrsten paradoks, saj so tudi to navsezadnje samo – filmi.
Hollywoodsko prevaro je režiral George Gallo, ki umetniško deluje na različnih področjih, v preteklosti pa je že prispeval nekaj scenarijev za zanimive komedije. No, njegovo zadnje delo ne spada v to kategorijo, čeprav se zvezdniški venček, ki ga predstavljajo Robert De Niro kot producent Max, Tommy Lee Jones kot Duke Montana in Morgan Freeman kot mafijski izposojevalec denarja, trudi rešiti, kar se rešiti da. Film, ki težko lovi ustrezno ravnotežje med satiro, ironijo, karikaturo in komedijo, premore samo za prgišče navdihnjenih prizorov in nekaj posrečenih citatov, od katerih so eni bolj, drugi manj očitni, sicer pa bi se najbrž izgubil v katalogu spletnih ponudnikov, če ne bi koronavirusna epidemija resno osiromašila kinoizbora.
Mimogrede, Hollywoodska prevara je posodobljena različica istoimenskega filma, ki ga je leta 1982 režiral Harry Hurwitz in je bil postavljan v 70. leta, morda pa je, kakor čudno se to že sliši, navdihnjen tudi z resničnimi dogodki. Eden od producentov Gallovega prejšnjega filma Posrednik (2009), spletni finančni poslovnež, je bil namreč obtožen, da je svoje stranke prevaral za nekaj milijonov dolarjev, da jih je lahko vložil v omenjeni film, ki se ukvarja tudi s tematiko mafije in spletnih prevar. Skratka, tudi sama resničnost ima lahko čudovito strukturo metafikcijske zgodbe – in to veliko zanimivejšo od fabule, ki jo prikazuje Hollywoodska prevara. Pa čeprav se za nastopajoče v tem primeru zdi, da so v njej nastopili resnično samo zaradi kakšnega velikega dolga ...
Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič
Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Neveljaven email naslov