Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Ana Lorger
Bere Barbara Zupan
Dob : Založba Miš, 2021
Čeprav se roman Balada o drevesu pisateljice in prevajalke Mateje Gomboc uvršča med mladinsko literaturo, je pripoved o mladi Adi, ki se sooča s samomorom svojega fanta Majka, pripoved o izjemno odrasli, zreli osebi. Prvoosebna zgodba mlade Ade nam postopoma razpira spomine na njeno otroštvo, rojstvo ljubezni do igranja violine in predvsem odnos do Majka, njenega prvega fanta. Ti časovni preskoki in miselni tokovi se vpenjajo v glavno dogajalno nit, to je čas od Adininega prvega dneva po Majkovem samomoru vse do njegovega pogreba. V fiktivnem času skoraj petih dni spremljamo proces žalovanja mlade Ade in njene okolice.
Slog pripovedi je izčiščen in realističen, metaforika izvirna, pripoved se gradi postopoma in počasi razkriva informacije, ki zgodbo vsaj do polovice romana delajo napeto. Avtorica izvirnost ustvarja predvsem z motivom drevesa, ki ga Ada občuti v svoji notranjosti, in ki ga lahko razumemo kot poosebitev njenih notranjih občutij. Čeprav je pripoved prvoosebna, nismo priča Adininemu notranjemu monologu ali poglobljenemu miselnemu toku. Protagonistka namreč okolico, dogodke in dejanja opisuje, v svoja čustva se ne poglablja in jih ne reflektira.
Roman se ukvarja z ekstremno travmatično izkušnjo, saj se Majk ubije tako, da se sredi šolske učilnice z očetovo pištolo ustreli v glavo. A reakcija okolice na podobo razstreljene lobanje ne vodi v agresijo, potlačitev ali nefunkcionalnost skupnosti. Vsi navzoči smrt sprejmejo, Majka razumejo kot primer bolnika z bipolarno motnjo, o dogodku se pogovarjajo izjemno racionalno, razumevajoče in prisebno, Adina najboljša prijateljica pa predvsem s pomočjo vere v posmrtno življenje in Boga. Zdi se, kot da roman, ki sprva želi biti realističen odsev družbe, ponuja idealen primer, kako bi se okolica na smrt morala odzvati, zato se mir, ki ga pripovedovalka opisuje, zdi celo preveč zrel in odrasel, skorajda nemogoč.
Tako kot okolica, je tudi protagonistka romana nenavadna. Za svoja leta je neizmerno odgovorna, delavna in skrbna, nikoli uporniška ali konfliktna. Je pridna in talentirana violinistka, uspešna dijakinja, neproblematična hči, razumevajoča punca. Do zunanjega sveta zavzema držo svobodne prilagoditve sistemu, v katerem se je znašla. Konflikta v njej ni mogoče zaznati, ustvarja ga zgolj nihanje med žalostjo in jezo, ki je posledica žalovanja po Majkovem samomoru. Majk v Adinem spominu kljub melanholiji in razpoloženjskosti zasije kot neproblematičen fant, Ada pa v njunem odnosu zavzame mesto brezmadežne rešiteljice. Nezavedno reševanje žalostnega fanta ji seveda spodleti, okolica pa njenega občutka odgovornosti ne prej ne kasneje ne polemizira.
Protagonistki je odvzeto še nekaj, zaradi česar sta njena in tudi Majkova osebnost, izjemno abstraktni. To je seksualnost, ki niti za Ado, dekle v tretjem letniku gimnazije, niti za njenega fanta, skorajda ne obstaja. Njun odnos je predstavljen kot zelo platonski in čist, dijaka se zdita kot izvzeta iz okolice hiperseksualizirane sodobne družbe, katere realnost soustvarjajo reklame, filmi in socialna omrežja. Morda ta vsebinska odločitev izhaja iz avtoričine želje po tem, da bi mladostnike prikazala kot subjekte, ki jih zaznamujejo predvsem metafizična in bivanjska vprašanja, in ne zgolj tuzemski vsakdan. A kljub abstraktnim in neverjetnim likom nas avtorica opozarja, da samomor med mladostniki ni zgolj modna muha in da je lahko posledica zdravstvenih ali tudi socialnih okoliščin. Čustva mladih jemlje resno, podton romana pa poziva k solidarnosti, medsebojnemu spoštovanju in artikulaciji problemov, s čimer roman doseže tako starejše kot tudi mlajše generacije.
Avtorica recenzije: Ana Lorger
Bere Barbara Zupan
Dob : Založba Miš, 2021
Čeprav se roman Balada o drevesu pisateljice in prevajalke Mateje Gomboc uvršča med mladinsko literaturo, je pripoved o mladi Adi, ki se sooča s samomorom svojega fanta Majka, pripoved o izjemno odrasli, zreli osebi. Prvoosebna zgodba mlade Ade nam postopoma razpira spomine na njeno otroštvo, rojstvo ljubezni do igranja violine in predvsem odnos do Majka, njenega prvega fanta. Ti časovni preskoki in miselni tokovi se vpenjajo v glavno dogajalno nit, to je čas od Adininega prvega dneva po Majkovem samomoru vse do njegovega pogreba. V fiktivnem času skoraj petih dni spremljamo proces žalovanja mlade Ade in njene okolice.
Slog pripovedi je izčiščen in realističen, metaforika izvirna, pripoved se gradi postopoma in počasi razkriva informacije, ki zgodbo vsaj do polovice romana delajo napeto. Avtorica izvirnost ustvarja predvsem z motivom drevesa, ki ga Ada občuti v svoji notranjosti, in ki ga lahko razumemo kot poosebitev njenih notranjih občutij. Čeprav je pripoved prvoosebna, nismo priča Adininemu notranjemu monologu ali poglobljenemu miselnemu toku. Protagonistka namreč okolico, dogodke in dejanja opisuje, v svoja čustva se ne poglablja in jih ne reflektira.
Roman se ukvarja z ekstremno travmatično izkušnjo, saj se Majk ubije tako, da se sredi šolske učilnice z očetovo pištolo ustreli v glavo. A reakcija okolice na podobo razstreljene lobanje ne vodi v agresijo, potlačitev ali nefunkcionalnost skupnosti. Vsi navzoči smrt sprejmejo, Majka razumejo kot primer bolnika z bipolarno motnjo, o dogodku se pogovarjajo izjemno racionalno, razumevajoče in prisebno, Adina najboljša prijateljica pa predvsem s pomočjo vere v posmrtno življenje in Boga. Zdi se, kot da roman, ki sprva želi biti realističen odsev družbe, ponuja idealen primer, kako bi se okolica na smrt morala odzvati, zato se mir, ki ga pripovedovalka opisuje, zdi celo preveč zrel in odrasel, skorajda nemogoč.
Tako kot okolica, je tudi protagonistka romana nenavadna. Za svoja leta je neizmerno odgovorna, delavna in skrbna, nikoli uporniška ali konfliktna. Je pridna in talentirana violinistka, uspešna dijakinja, neproblematična hči, razumevajoča punca. Do zunanjega sveta zavzema držo svobodne prilagoditve sistemu, v katerem se je znašla. Konflikta v njej ni mogoče zaznati, ustvarja ga zgolj nihanje med žalostjo in jezo, ki je posledica žalovanja po Majkovem samomoru. Majk v Adinem spominu kljub melanholiji in razpoloženjskosti zasije kot neproblematičen fant, Ada pa v njunem odnosu zavzame mesto brezmadežne rešiteljice. Nezavedno reševanje žalostnega fanta ji seveda spodleti, okolica pa njenega občutka odgovornosti ne prej ne kasneje ne polemizira.
Protagonistki je odvzeto še nekaj, zaradi česar sta njena in tudi Majkova osebnost, izjemno abstraktni. To je seksualnost, ki niti za Ado, dekle v tretjem letniku gimnazije, niti za njenega fanta, skorajda ne obstaja. Njun odnos je predstavljen kot zelo platonski in čist, dijaka se zdita kot izvzeta iz okolice hiperseksualizirane sodobne družbe, katere realnost soustvarjajo reklame, filmi in socialna omrežja. Morda ta vsebinska odločitev izhaja iz avtoričine želje po tem, da bi mladostnike prikazala kot subjekte, ki jih zaznamujejo predvsem metafizična in bivanjska vprašanja, in ne zgolj tuzemski vsakdan. A kljub abstraktnim in neverjetnim likom nas avtorica opozarja, da samomor med mladostniki ni zgolj modna muha in da je lahko posledica zdravstvenih ali tudi socialnih okoliščin. Čustva mladih jemlje resno, podton romana pa poziva k solidarnosti, medsebojnemu spoštovanju in artikulaciji problemov, s čimer roman doseže tako starejše kot tudi mlajše generacije.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Na drugem koncertu sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval hrvaški pianist Dejan Lazić, orkester pa je vodil novi šef-dirigent Rossen Milanov. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...
Zdi se, da Matjaža Ivanišina skoraj obsesivno privlači tisto, kar se skriva pred njegovim pogledom, kar se mu na neki način izmika ...
V nedeljo zvečer je bil v Slovenski filharmoniji 1. koncert letošnje sezone Vokalnega abonmaja. Na njem je bila tudi Polona Gantar.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
S sinočnjo premiero se je odprla nova sezona tudi v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tri igralke: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin in Tamara Avguštin ter glasbenika Ina Puntar in Samo Kutin so pod režijskim vodstvom Mirjane Medojević ustvarili avtorski projekt po delih dramatika Rudija Šeliga. Na premieri je bila Tadeja Krečič. IZOBČENKE – avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004) Premiera: 27. 9. 2019 v Mali drami Režiserka Mirjana Medojević Dramaturga Eva Kraševec, Ilija Đurović Scenograf Branko Hojnik Lektorica Tatjana Stanič Avtorja glasbe ina Puntar, Samo Kutin Oblikovalci luči Nina Ivanišin, Vlado Glavan, Branko Hojnik Igrajo Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina puntar, Samo Kutin vir fotografije: https://www.google.com/search?q=izob%C4%8Denke+drama&sxsrf=ACYBGNT8aP-LMbDh1vCXpV5hvlyIihxTBQ:1569666212867&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjhqaKopvPkAhVPLVAKHVWHCVIQ_AUIESgB&biw=1680&bih=858#imgrc=rH-toWhFRZAtCM
Sinoči ob pol osmih je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani prvi koncert iz letošnjega cikla oranžnega abonmaja. Na koncertu z naslovom "Iz starega sveta" smo slišali skladbe Ludwiga van Beethovna, Richarda Straussa in Antonina Dvoržaka. Poročilo je pripravil Andrej Bedjanič.
Mestno gledališče ljubljansko – Mala scena Laura Wade: Dragi, doma sem! Home, I'm Darling, 2018 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. september 2019 Prevajalka Tina Mahkota Režiserka Nina Šorak Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Ina Ferlan Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Avtorica videa Pila Rusjan Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Asistentka dramaturginje Taja Lesjak Šilak Asistentka scenografa Sara Slivnik Igrajo Iva Krajnc Bagola, Jure Henigman, Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič / Miranda Trnjanin k. g. S sinočnjo premiero komedije Dragi, doma sem! sodobne angleške dramatičarke Laure Wade so v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli sezono tudi na Mali sceni. Lani napisano odrsko delo, ki se na izviren, čeprav ne ravno poglobljen način loteva mnogih vprašanj, predvsem feminizma in bega pred resničnostjo, je v prevodu Tine Mahkota režirala Nina Šorak. Vtise po premieri je zbrala Staša Grahek. Foto: Iva Krajnc Bagola Peter Giodani, https://www.mgl.si/sl/program/predstave/dragi-doma-sem/
Nova sezona ljubljanske Drame je posvečena ljubezni. Začeli so jo na velikem odru z uprizoritvijo drame Saloma Oscarja Wilda v novem prevodu Primoža Viteza in režiji Eduarda Milerja. Naslovno tragično junakinjo je oblikovala Polona Juh, med glavnimi protagonisti so še Igor Samobor kot prerok Johanaan, Gregor Baković kot vladar Herod Antipa in Alojz Svete kot Salomina mati in Herodova žena. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Oscar Wilde: Saloma Premiera 21. september 2019 Prevajalec Primož Vitez Režiser Eduard Miler Avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska Scenograf Atej Tutta Kostumograf Leo Kulaš Glasbeni opremljevalec Eduard Miler Avtor videa Atej Tutta Koreografka Maša Kagao Knez Oblikovalka maske Špela Ema Veble Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektor Arko Asistentka kostumografa Lara Kulaš Igrajo Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec/Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andraž Harauer/Matic Valič
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Igor Velše.
Neveljaven email naslov