Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nada Breznik
Bere Lidija Hartman
Prevedla Maja Lupša, Ljubljana : OPRO, 2021
Ameriški pisatelj in filozof Daniel Klein je v knjigi Potovanja z Epikurjem izvrstno združil lastna premišljevanja o starosti in bližajoči se smrti z opazovanjem preprostega življenja starejših moških na grškem otoku Hidra ter z izbranimi citati filozofov različnih šol in obdobij, z zgodbami filmskih in literarnih junakov in celo z verzi popularnih popevk. Beseda radost v podnaslovu izraža sproščenost, spokojnost, brezskrbnost, tiho veselje tistih, ki znajo ceniti vsak trenutek življenja, hkrati pa tudi parafrazira stopnjujoče se zadrege in težave starosti. V delu ne manjka humorja, ne topline in ne čudovitih opisov otoka, narave in običajev ljudi na njem. Presežna vrednost Potovanja z Epikurjem, če zanemarimo literarno in filozofsko razsežnost, v katero avtor oklepa svoje spraševanje o iztekajočem se življenju, je časovno ujemanje lastnega življenjskega obdobja s temo, o kateri piše.
Vprašanje, ki si ga Daniel Klein s to knjigo zastavlja in pričakuje pomoč filozofije in umetnosti, je, kako preživeti zadnja leta, tista pred nastopom popolne nebogljenosti. Ob tem ko podčrtuje nekatere modrosti in priporočila iz knjig, ki jih je zavestno izbral, poskuša ostati razumen in nekako prikriti resnično tesnobo in razumljiv strah pred smrtjo.
Avtor ne zagovarja novodobnih trendov, ki propagirajo ideal večne mladosti dosežene s farmakološkimi sredstvi in estetskimi posegi, z disciplino pri prehranjevanju, gibanju in odrekanju, prav tako ne hlasta za novimi izzivi in pridobitvami. Bližji so mu Epikurjevi nauki o predajanju ugodju, zmernemu uživanju v vsem, predvsem pa v pogovorih in druženju z ljudmi. Epikurejstvo kot si ga predstavljamo danes, torej hedonizem in pretiravanje v telesnih užitkih, namreč ni Epikurjevo pravo izročilo.
»Ne v tistem kar imamo, temveč v čemer uživamo, je naše obilje,« piše. Užitek je tudi v duhovni razsežnosti življenja.
Iskanje ustreznega odgovora, v katero je Daniel Klein vključil tudi religije, mu ni ponudilo recepta. Tudi sam filozof je moral poiskati sebi primerno rešitev, kot si jo mora navsezadnje poiskati vsak izmed nas.
Na otoku Hidra, kamor se je rad vračal, se je na svoje oči prepričal, pa tudi iz spomina priklical prizore, ki so mu dokazovali, kako pomembna je na starost družba prijateljev, ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš, igraš, poslušaš glasbo in celo plešeš, kot je videl uporno in ponosno, z dvignjeno glavo plesati pet moških v ravni vrsti, pet ostarelih moških, ki so se morali truditi, da se njihovi drži in korakom ne bi poznala leta. Tudi sam je, potopljen v nekatere prizore, v glasbo in razmišljanje doživel trenutke zanosa. Čuječnost, počasnost, prisluškovanje telesu, vsakemu gibu in koraku, pozornost na vse okoli sebe, na barve, trepetanje lista v vetru, na meglice, na spokojnost in mir vaškega pokopališča, vse to so darovi obdobja brez poklicnih obveznosti in skrbi za potek dogodkov, na katere kot posameznik ne moreš vplivati. Da pa vsi ne morejo uživati v brezskrbnosti in brezdelju niti na stara leta, mu je ob vrnitvi v Ameriko poročala žena, ki je raziskovala položaj upokojencev na Floridi. Vrnitev na delo ali v domači kraj zaradi slabšega ekonomskega položaja so upokojenci različno sprejeli. Nekaterim se je vrnil življenjski smisel, drugi so ga dojeli kot breme in ponižanje.
Potovanja z Epikurjem Daniela Kleina so vsekakor poživljajoče delo, ki iz različnih zornih kotov in brez patetike osvetljuje predzadnje obdobje v človekovem življenju, obdobje, ki se ga nekateri lotevajo s smešno evforijo, drugi pa z zavračanjem in zaničevanjem.
Avtorica recenzije: Nada Breznik
Bere Lidija Hartman
Prevedla Maja Lupša, Ljubljana : OPRO, 2021
Ameriški pisatelj in filozof Daniel Klein je v knjigi Potovanja z Epikurjem izvrstno združil lastna premišljevanja o starosti in bližajoči se smrti z opazovanjem preprostega življenja starejših moških na grškem otoku Hidra ter z izbranimi citati filozofov različnih šol in obdobij, z zgodbami filmskih in literarnih junakov in celo z verzi popularnih popevk. Beseda radost v podnaslovu izraža sproščenost, spokojnost, brezskrbnost, tiho veselje tistih, ki znajo ceniti vsak trenutek življenja, hkrati pa tudi parafrazira stopnjujoče se zadrege in težave starosti. V delu ne manjka humorja, ne topline in ne čudovitih opisov otoka, narave in običajev ljudi na njem. Presežna vrednost Potovanja z Epikurjem, če zanemarimo literarno in filozofsko razsežnost, v katero avtor oklepa svoje spraševanje o iztekajočem se življenju, je časovno ujemanje lastnega življenjskega obdobja s temo, o kateri piše.
Vprašanje, ki si ga Daniel Klein s to knjigo zastavlja in pričakuje pomoč filozofije in umetnosti, je, kako preživeti zadnja leta, tista pred nastopom popolne nebogljenosti. Ob tem ko podčrtuje nekatere modrosti in priporočila iz knjig, ki jih je zavestno izbral, poskuša ostati razumen in nekako prikriti resnično tesnobo in razumljiv strah pred smrtjo.
Avtor ne zagovarja novodobnih trendov, ki propagirajo ideal večne mladosti dosežene s farmakološkimi sredstvi in estetskimi posegi, z disciplino pri prehranjevanju, gibanju in odrekanju, prav tako ne hlasta za novimi izzivi in pridobitvami. Bližji so mu Epikurjevi nauki o predajanju ugodju, zmernemu uživanju v vsem, predvsem pa v pogovorih in druženju z ljudmi. Epikurejstvo kot si ga predstavljamo danes, torej hedonizem in pretiravanje v telesnih užitkih, namreč ni Epikurjevo pravo izročilo.
»Ne v tistem kar imamo, temveč v čemer uživamo, je naše obilje,« piše. Užitek je tudi v duhovni razsežnosti življenja.
Iskanje ustreznega odgovora, v katero je Daniel Klein vključil tudi religije, mu ni ponudilo recepta. Tudi sam filozof je moral poiskati sebi primerno rešitev, kot si jo mora navsezadnje poiskati vsak izmed nas.
Na otoku Hidra, kamor se je rad vračal, se je na svoje oči prepričal, pa tudi iz spomina priklical prizore, ki so mu dokazovali, kako pomembna je na starost družba prijateljev, ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš, igraš, poslušaš glasbo in celo plešeš, kot je videl uporno in ponosno, z dvignjeno glavo plesati pet moških v ravni vrsti, pet ostarelih moških, ki so se morali truditi, da se njihovi drži in korakom ne bi poznala leta. Tudi sam je, potopljen v nekatere prizore, v glasbo in razmišljanje doživel trenutke zanosa. Čuječnost, počasnost, prisluškovanje telesu, vsakemu gibu in koraku, pozornost na vse okoli sebe, na barve, trepetanje lista v vetru, na meglice, na spokojnost in mir vaškega pokopališča, vse to so darovi obdobja brez poklicnih obveznosti in skrbi za potek dogodkov, na katere kot posameznik ne moreš vplivati. Da pa vsi ne morejo uživati v brezskrbnosti in brezdelju niti na stara leta, mu je ob vrnitvi v Ameriko poročala žena, ki je raziskovala položaj upokojencev na Floridi. Vrnitev na delo ali v domači kraj zaradi slabšega ekonomskega položaja so upokojenci različno sprejeli. Nekaterim se je vrnil življenjski smisel, drugi so ga dojeli kot breme in ponižanje.
Potovanja z Epikurjem Daniela Kleina so vsekakor poživljajoče delo, ki iz različnih zornih kotov in brez patetike osvetljuje predzadnje obdobje v človekovem življenju, obdobje, ki se ga nekateri lotevajo s smešno evforijo, drugi pa z zavračanjem in zaničevanjem.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Neveljaven email naslov