Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI
Soavtor JONNY DONAHOE
Naslov izvirnika Every Brilliant Thing
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Uroš Fürst
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Asistent režiserke Dimitrij Gračner
Scenografinja Sara Slivnik
Avtor glasbe Martin Vogrin*
Lektorica Tatjana Stanič
Učitelj klavirja Joži Šalej
Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater)
Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Mala drama SNG Drama Ljubljana / Premiera: 5. 11. 2021
Ob vhodu v črno dvorano s stoli in mizicami, tudi na prostoru odra, gledalec nemudoma dojame, da vstopa v drugače zasnovan gledališki dogodek kot sicer. Uroš Fürst, pripovedovalec, pozdravlja gledalce in jih povabi k sodelovanju; nastane skupinski projekt, ki bistveno sloni na odzivih publike. Vendar ima približevanje različnim žanrskim opredelitvam takega interaktivnega dogodka en sam namen: posredovati gledalcem občutek o tem, kaj se dogaja v notranjosti otroka, fanta, moškega, ki ima samomorilno mater. Vse sijanje stvari so namreč tisti navdušujoči predmeti, pojavi, doživljaji, ki jih pripovedovalec od otroštva naprej zapisuje na seznam, s katerim bi mamo prepričal, da je vredno živeti. Seznam je naključen in podvržen spremembam, vendar ima kljub temu, da samomora ne more preprečiti, bistveno vlogo prav v življenju pripovedovalca samega.
Predstava Vse sijane stvari zvesto in tako rekoč v celoti sledi didaskalijam in besedilu Duncana Macmillana. Kolikor deluje lahkotno, spontano in prepuščeno naključjem, pa zahteva od pripovedovalca Uroša Fürsta izjemno spretnost prehajanja od komunikacije s publiko k interpretaciji lika v zapletenih stanjih skrajnjih travm, kar pa mu uspe do te mere, da bi ena izmed gledalk na generalki predstavo samo dodala na seznam vseh sijajnih stvari.
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI
Soavtor JONNY DONAHOE
Naslov izvirnika Every Brilliant Thing
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Uroš Fürst
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Asistent režiserke Dimitrij Gračner
Scenografinja Sara Slivnik
Avtor glasbe Martin Vogrin*
Lektorica Tatjana Stanič
Učitelj klavirja Joži Šalej
Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater)
Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Mala drama SNG Drama Ljubljana / Premiera: 5. 11. 2021
Ob vhodu v črno dvorano s stoli in mizicami, tudi na prostoru odra, gledalec nemudoma dojame, da vstopa v drugače zasnovan gledališki dogodek kot sicer. Uroš Fürst, pripovedovalec, pozdravlja gledalce in jih povabi k sodelovanju; nastane skupinski projekt, ki bistveno sloni na odzivih publike. Vendar ima približevanje različnim žanrskim opredelitvam takega interaktivnega dogodka en sam namen: posredovati gledalcem občutek o tem, kaj se dogaja v notranjosti otroka, fanta, moškega, ki ima samomorilno mater. Vse sijanje stvari so namreč tisti navdušujoči predmeti, pojavi, doživljaji, ki jih pripovedovalec od otroštva naprej zapisuje na seznam, s katerim bi mamo prepričal, da je vredno živeti. Seznam je naključen in podvržen spremembam, vendar ima kljub temu, da samomora ne more preprečiti, bistveno vlogo prav v življenju pripovedovalca samega.
Predstava Vse sijane stvari zvesto in tako rekoč v celoti sledi didaskalijam in besedilu Duncana Macmillana. Kolikor deluje lahkotno, spontano in prepuščeno naključjem, pa zahteva od pripovedovalca Uroša Fürsta izjemno spretnost prehajanja od komunikacije s publiko k interpretaciji lika v zapletenih stanjih skrajnjih travm, kar pa mu uspe do te mere, da bi ena izmed gledalk na generalki predstavo samo dodala na seznam vseh sijajnih stvari.
Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci
Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković
Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman
Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan
Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Neveljaven email naslov