Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI
Soavtor JONNY DONAHOE
Naslov izvirnika Every Brilliant Thing
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Uroš Fürst
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Asistent režiserke Dimitrij Gračner
Scenografinja Sara Slivnik
Avtor glasbe Martin Vogrin*
Lektorica Tatjana Stanič
Učitelj klavirja Joži Šalej
Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater)
Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Mala drama SNG Drama Ljubljana / Premiera: 5. 11. 2021
Ob vhodu v črno dvorano s stoli in mizicami, tudi na prostoru odra, gledalec nemudoma dojame, da vstopa v drugače zasnovan gledališki dogodek kot sicer. Uroš Fürst, pripovedovalec, pozdravlja gledalce in jih povabi k sodelovanju; nastane skupinski projekt, ki bistveno sloni na odzivih publike. Vendar ima približevanje različnim žanrskim opredelitvam takega interaktivnega dogodka en sam namen: posredovati gledalcem občutek o tem, kaj se dogaja v notranjosti otroka, fanta, moškega, ki ima samomorilno mater. Vse sijanje stvari so namreč tisti navdušujoči predmeti, pojavi, doživljaji, ki jih pripovedovalec od otroštva naprej zapisuje na seznam, s katerim bi mamo prepričal, da je vredno živeti. Seznam je naključen in podvržen spremembam, vendar ima kljub temu, da samomora ne more preprečiti, bistveno vlogo prav v življenju pripovedovalca samega.
Predstava Vse sijane stvari zvesto in tako rekoč v celoti sledi didaskalijam in besedilu Duncana Macmillana. Kolikor deluje lahkotno, spontano in prepuščeno naključjem, pa zahteva od pripovedovalca Uroša Fürsta izjemno spretnost prehajanja od komunikacije s publiko k interpretaciji lika v zapletenih stanjih skrajnjih travm, kar pa mu uspe do te mere, da bi ena izmed gledalk na generalki predstavo samo dodala na seznam vseh sijajnih stvari.
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI
Soavtor JONNY DONAHOE
Naslov izvirnika Every Brilliant Thing
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Uroš Fürst
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Asistent režiserke Dimitrij Gračner
Scenografinja Sara Slivnik
Avtor glasbe Martin Vogrin*
Lektorica Tatjana Stanič
Učitelj klavirja Joži Šalej
Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater)
Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Mala drama SNG Drama Ljubljana / Premiera: 5. 11. 2021
Ob vhodu v črno dvorano s stoli in mizicami, tudi na prostoru odra, gledalec nemudoma dojame, da vstopa v drugače zasnovan gledališki dogodek kot sicer. Uroš Fürst, pripovedovalec, pozdravlja gledalce in jih povabi k sodelovanju; nastane skupinski projekt, ki bistveno sloni na odzivih publike. Vendar ima približevanje različnim žanrskim opredelitvam takega interaktivnega dogodka en sam namen: posredovati gledalcem občutek o tem, kaj se dogaja v notranjosti otroka, fanta, moškega, ki ima samomorilno mater. Vse sijanje stvari so namreč tisti navdušujoči predmeti, pojavi, doživljaji, ki jih pripovedovalec od otroštva naprej zapisuje na seznam, s katerim bi mamo prepričal, da je vredno živeti. Seznam je naključen in podvržen spremembam, vendar ima kljub temu, da samomora ne more preprečiti, bistveno vlogo prav v življenju pripovedovalca samega.
Predstava Vse sijane stvari zvesto in tako rekoč v celoti sledi didaskalijam in besedilu Duncana Macmillana. Kolikor deluje lahkotno, spontano in prepuščeno naključjem, pa zahteva od pripovedovalca Uroša Fürsta izjemno spretnost prehajanja od komunikacije s publiko k interpretaciji lika v zapletenih stanjih skrajnjih travm, kar pa mu uspe do te mere, da bi ena izmed gledalk na generalki predstavo samo dodala na seznam vseh sijajnih stvari.
Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Letošnja kinematografska sezona je bila iz znanih razlogov nekoliko krajša, a ljubitelji kina imajo vendarle priložnost, da nadoknadijo, kar so morebiti zamudili. Na Ljubljanskem gradu so v četrtek odprli tradicionalni letni kino Film pod zvezdami. Javna zavoda Ljubljanski grad in Kinodvor sta pripravila izbor najodmevnejših filmov sezone, tri predpremiere in posebni projekciji. S snovalci programa se je pogovarjal Urban Tarman.
Še do sobote lahko obiščete 16. festival fantastičnega filma in vina. Festival je sicer letos potekal najprej v Ormožu, zadnje dni pa kraljuje v Ljutomeru. Program petih tekmovalnih filmov letošnje izdaje festivala si je ogledal Gorazd Trušnovec.
V kine je prišel film, v katerem med drugimi nastopa francoski zvezdnik Gerard Depardieu. V središču filma Mali princ Fahim, posnetega po knjigi, ki je izšla pred šestimi leti, je deček, ki se je rodil leta 2000 v Bangladešu in se pri osmih letih z družino preselil v Francijo, kjer je že kmalu postal mojster šaha oziroma svetovni mladinski prvak v šahu. Film, ki prek lahkotnejšega žanra biografske komične drame načenja temo begunstva, si je ogledala Gaja Pöschl.
Eden izmed nagrajencev na lanskem Berlinalu je bil film Šivi, pri katerem so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je nato obšel ves svet in prejel še kar nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmas in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Igralka Snežana Bogdanović v filmu igra Ano, žensko, ki verjame, da je njen sin, ki so ga ob rojstvu proglasili za mrtvega, še vedno živ – in da ga je nekdo ugrabil, saj ni nikdar videla trupla, niti ji niso povedali, kje naj bi bil pokopan. Ker je od tedaj minilo že 18 let, ji ne verjame več nihče; Šivi z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. Z režiserjem se je pogovarjala Tina Poglajen.
Neveljaven email naslov