Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedel Bela Szomi Kralj; Pekel : Zavod Volosov hram, 2021
Lajos Bence se je rodil leta 1956 v Genterovcih blizu Lendave. V študijskih letih se je ukvarjal z madžarsko književnostjo in leta 1994 doktoriral na Fakulteti Loránda Eötvösa. Disertacija obravnava prekmurske Madžare, njihovo literarno, družbeno-politično in kulturno dejavnost ter prizadevanje za ohranitev narodne skupnosti in izoblikovanje narodne identitete. Služboval je na več prekmurskih srednjih šolah, predaval na mariborski Pedagoški fakulteti, bil je urednik pri različnih dvojezičnih revijah in opravljal novinarski poklic. Poleg znanstvenih publikacij je objavljal tudi pesniške zbirke. Izbor iz njih je leta 2011 izšel v zbirki z naslovom Vzklit iz kamna. Prejel je tudi kar nekaj madžarskih nagrad in priznanj.
V knjigi Furijasta generacija je zbranih štiriintrideset kratkih proznih zapisov. Furije so antične mitološke figure, ki poosebljajo maščevalnost, Bencejeve zgodbe pa potisnejo v ospredje neučakanost, upornost in divjost, celo neprilagojenost. V zgodbi Veliki met – novi načrti Ringa je izpostavljen lik, ki prevzame ime po bobnarju liverpoolske glasbene skupine in v slogu beat generacije povzroča okolici nevšečnosti. V takšnem slogu živi tudi lik Sany:
„Mladi umetnik, znanilec svoboščin, se kljub obveznemu članstvu v partiji ni želel odreči bohemskemu načinu življenja, saj so v 70-ih, na sestankih sindikata in partijskih celic, botrovani z diktiranjem partijske poslušnosti, bili zelo pogosti njegovi izpadi.“
Takšna vsebina narekuje tudi primeren slog pisanja, ki se spogleduje z novinarskim pristopom, saj so domala vsi nastopajoči liki predstavljeni le skozi dogodke in pripetljaje in niso ne psihološko ne kako drugače izdelani. A tovrsten način ni slabost. Je pač način, ki furijavost prepozna za slikanje občutja, s katerim pisatelj doseže učinek trenutnosti in gre še dlje: v ironiziranje. Prav ironična distanca je glavni suspenz teh besedil. Najsi pisatelj niza spomine na prednike, na svoje otroštvo, nekdanje znance in prijatelje ali opisuje svoje pedagoške izkušnje, vedno je v ospredju posledica introspekcije, kar se kaže v obilju zapoznelih spoznanj. S takšnim načinom pisanja se Lajos Bence zelo približuje kritičnemu pisanju o družbi, ki jo zaznamuje implicitna represija politične narave in le eksces je nekakšen dokaz za življenje. A eksces ni povzročen namerno, ampak je skorajda naraven proces, ki so mu liki izpostavljeni, tako da v teh zgodbicah ni moralnih oporekanj. Okolje in družba vse sprejmeta kot danosti, s katerimi se sobiva. Glede na pisateljevo siceršnje ukvarjanje s sobivanjem različnih narodov v Prekmurju je takšen izhod tudi pričakovan. Pripovedi Lajosa Benceja so v tem smislu dragocena pridobitev, saj svojstveno dopolnjujejo poglede prekmurskih pisateljev, ki se ukvarjajo s podobno tematiko.
Spremno besedo h knjigi je prispeval urednik Robert Titan Felix in ima naslov Furijasta generacija v sotočju svetov. V njej je izpostavljena vloga tujosti, kar konstatira zelo preprosto:
„In če si na tujem, si na tujem, včasih bolj, včasih manj dobrodošel, a tega dejstva, da si na tujem, ni mogoče zaobiti.“
Toda tujosti kot izraza vpetosti v tukaj in zdaj ni, zato je knjiga Furijasta generacija pravšnja za seznanjanje s sprotnim učenjem sobivanja.
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedel Bela Szomi Kralj; Pekel : Zavod Volosov hram, 2021
Lajos Bence se je rodil leta 1956 v Genterovcih blizu Lendave. V študijskih letih se je ukvarjal z madžarsko književnostjo in leta 1994 doktoriral na Fakulteti Loránda Eötvösa. Disertacija obravnava prekmurske Madžare, njihovo literarno, družbeno-politično in kulturno dejavnost ter prizadevanje za ohranitev narodne skupnosti in izoblikovanje narodne identitete. Služboval je na več prekmurskih srednjih šolah, predaval na mariborski Pedagoški fakulteti, bil je urednik pri različnih dvojezičnih revijah in opravljal novinarski poklic. Poleg znanstvenih publikacij je objavljal tudi pesniške zbirke. Izbor iz njih je leta 2011 izšel v zbirki z naslovom Vzklit iz kamna. Prejel je tudi kar nekaj madžarskih nagrad in priznanj.
V knjigi Furijasta generacija je zbranih štiriintrideset kratkih proznih zapisov. Furije so antične mitološke figure, ki poosebljajo maščevalnost, Bencejeve zgodbe pa potisnejo v ospredje neučakanost, upornost in divjost, celo neprilagojenost. V zgodbi Veliki met – novi načrti Ringa je izpostavljen lik, ki prevzame ime po bobnarju liverpoolske glasbene skupine in v slogu beat generacije povzroča okolici nevšečnosti. V takšnem slogu živi tudi lik Sany:
„Mladi umetnik, znanilec svoboščin, se kljub obveznemu članstvu v partiji ni želel odreči bohemskemu načinu življenja, saj so v 70-ih, na sestankih sindikata in partijskih celic, botrovani z diktiranjem partijske poslušnosti, bili zelo pogosti njegovi izpadi.“
Takšna vsebina narekuje tudi primeren slog pisanja, ki se spogleduje z novinarskim pristopom, saj so domala vsi nastopajoči liki predstavljeni le skozi dogodke in pripetljaje in niso ne psihološko ne kako drugače izdelani. A tovrsten način ni slabost. Je pač način, ki furijavost prepozna za slikanje občutja, s katerim pisatelj doseže učinek trenutnosti in gre še dlje: v ironiziranje. Prav ironična distanca je glavni suspenz teh besedil. Najsi pisatelj niza spomine na prednike, na svoje otroštvo, nekdanje znance in prijatelje ali opisuje svoje pedagoške izkušnje, vedno je v ospredju posledica introspekcije, kar se kaže v obilju zapoznelih spoznanj. S takšnim načinom pisanja se Lajos Bence zelo približuje kritičnemu pisanju o družbi, ki jo zaznamuje implicitna represija politične narave in le eksces je nekakšen dokaz za življenje. A eksces ni povzročen namerno, ampak je skorajda naraven proces, ki so mu liki izpostavljeni, tako da v teh zgodbicah ni moralnih oporekanj. Okolje in družba vse sprejmeta kot danosti, s katerimi se sobiva. Glede na pisateljevo siceršnje ukvarjanje s sobivanjem različnih narodov v Prekmurju je takšen izhod tudi pričakovan. Pripovedi Lajosa Benceja so v tem smislu dragocena pridobitev, saj svojstveno dopolnjujejo poglede prekmurskih pisateljev, ki se ukvarjajo s podobno tematiko.
Spremno besedo h knjigi je prispeval urednik Robert Titan Felix in ima naslov Furijasta generacija v sotočju svetov. V njej je izpostavljena vloga tujosti, kar konstatira zelo preprosto:
„In če si na tujem, si na tujem, včasih bolj, včasih manj dobrodošel, a tega dejstva, da si na tujem, ni mogoče zaobiti.“
Toda tujosti kot izraza vpetosti v tukaj in zdaj ni, zato je knjiga Furijasta generacija pravšnja za seznanjanje s sprotnim učenjem sobivanja.
Avtorica recenzija: Nada Breznik Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Alenka Resman Langus in Aleksander Golja.
Avtorica recenzije: Leonora Flis Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Koreografija: Jana Menger Koncept: Rok Vevar Ples: Veronika Valdes, Tajda Podobnik, Tini Rozman, Maša Hawlina, Neža Blažič, Neja Jeršin, Špela Šafarič, Andreja Vezovnik, Manca Kaliman Glasba: Matevž Kolenc Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota, Flota, Ljubljana Koprodukcija: Bunker, Ljubljana Premiera: 12. 1. 2019 Avtor fotografije: Špela Bergant »Popolna izpostavitev telesa sili gravitacije je pretvorba telesa v čisto breme. Če želimo gibanje, moramo proizvesti upor. Vsaka postavitev dveh ali več teles v odnos pa tako v materialnem, kakor tudi eksistencialnem ali socialnem smislu nujno pomeni tudi porazdelitev bremen.« Zapiše zgodovinar in arhivar sodobnega plesa Rok Vevar, tudi dramaturg v plesni predstavi Merilci bremen. Predstava – nastala je v koreografiji Jane Menger – je bila včeraj premierno uprizorjena v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana. Ogledala si jo je Saška Rakef.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Alenka Resman Langus.
Avtorica recenzije: Petja Gorjup Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Stanislava Chrobaková Repar Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica William Shakespeare: Macbeth Macbeth, 1606 Tragedija povzpetniške sle Premiera 13.december 2018 Prevajalec Srečko Fišer Režiser Janusz Kica Dramaturginja Martina Mrhar Lektor Srečko Fišer Scenografinja Karin Fritz Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe* Arturo Annecchino Oblikovalec svetlobe Samo Oblokar Oblikovalec zvoka Stojan Nemec Asistentka režiserja Maša Pelko Igrajo Nejc Cijan Garlatti, Arna Hadžialjević, Gorazd Jakomini, Žiga Udir, Gregor Prah k. g., Žan Perko k. g., Jure Kopušar, Peter Harl, Jože Hrovat, Lovro Zafred k. g., Miha Nemec, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič Finžgar, Medea Novak, Dušanka Ristić, Alma Sandifer k. g. Fotot Peter Uhan https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2018061209513914/ V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica so sinoči premierno uprizorili Shakespearovega Macbetha v režiji Janusza Kice in prevodu Srečka Fišerja. Predstava je navdušila občinstvo. Ogledala si jo je Ingrid Kašca Bucik.
Drama SNG Ljubljana Ivo Svetina: V imenu matere Premiera 8. december 2018 Krstna uprizoritev Režiser Ivica Buljan Umetniški svetovalec Robert Waltl Dramaturginja Mojca Kranjc Avtor razstave Kapital 2018 IRWIN Kostumografka Ana Savić Gecan Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa sonda57, Toni Soprano Meneglejte Lektor Arko Igrajo Janez Škof, Veronika Drolc, Gal Oblak, Saša Tabaković, Nina Valič, Klemen Janežič, Pia Zemljič, Aljaž Jovanović, Maša Derganc, Andraž Harauer, Sabina Kogovšek, Nik Škrlec, Martin Mlakar, Lana Bučevec, Nika Vidic, Barbara Cerar, Žan Brelih Hatunić, Julija Klavžar, Lara Fortuna, Luka Bokšan, Saša Pavlin Stošić, Marko Mandić Foto Peter Uhan http://www.drama.si/repertoar/delo?id=2211 Bilo je že čez polnoč, ko se je v ljubljanski Drami polegel navdušen aplavz po krstni uprizoritvi drame Iva Svetine V imenu matere. Kompleksno delo - po številu oseb, ki jih predstavi, in stoletnem obdobju, ki ga zaobseže - je zrežiral Ivica Buljan s sodelavci. Med posebnostmi postavitve je tudi razstava Kapital 2018 skupine IRWIN, vključena v sceno. O prvih vtisih po premieri Dušan Rogelj.
Neveljaven email naslov