Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba izpostavlja moralni razkorak med običajnimi karnevalskimi ljudmi, ki morda niso največji poštenjaki, razumejo pa družino in prijateljstvo, medtem ko so na zunaj poštirkani bogataši izprijeni do dna.
Mehiški režiser Guillermo del Toro je za prvi film po z oskarji ovenčanemu Obliki vode izbral ekranizacijo kultnega noirovskega romana Ulica nočnih mor, ki so ga leta 1947 že priredili v sloviti istoimenski film. Odločitev za rimejk se zdi na prvi pogled ohola, podobno kot je bila priredba King Konga v režiji Petra Jacksona ali pa Psiho, ki ga je posnel Gus van Sant, vendar se del Toro izogne pastem malikovanja klasike ter ustvari pravo pošast. Glavni junak zgodbe je Stanton, ambiciozni mladenič, ki se pridruži potujočemu karnevalu, kjer ga pod okrilje vzame izmuzljivi vodja, ki zbira v formaldehid vložene mrtvorojence, kar je lik, ki ga Willem Dafoe oživi z največjim užitkom. Stanton se zbliža z vedeževalko in se priuči mentalizma, trika branja misli publike, ga izpili in ponese iz nizkotnega karnevala v bleščeče salone hotelov. Tam pa, kot v vsakem pravem noirju, naleti na fatalko, psihiatrinjo Lilith v podobi enkratne Cate Blanchett. Z njenim dostopom do zaupnih podatkov o čikaški eliti se Stanton loti velikopoteznih in nevarnih goljufij, ki ga privedejo do propada.
Zgodba prinaša trdno moralno sporočilo, ki v del Torovi različici ni zgolj opozorilo pred zločinskim življenjem, temveč predvsem izpostavlja moralni razkorak med običajnimi karnevalskimi ljudmi, ki morda niso največji poštenjaki, razumejo pa družino in prijateljstvo, medtem ko so na zunaj poštirkani bogataši izprijeni do dna. Prehod med obema svetovoma je mogoč zgolj s popolno preobrazbo, ki je Stanton ne zmore. Pri tem ne gre spregledati niti deltorovskih komentarjev na bližajočo se drugo svetovno vojno, ki tli v ozadju dogajanja, saj jasno nakažejo, pristaši katere strani so posamezni liki.
V glavni vlogi se izkaže Bradley Cooper, a tako zanj kot tudi za večino ostalih izvrstnih igralcev velja, da njihova prezenca na platnu zbledi, ko sta v kadru Willem Dafoe ali Cate Blanchett, ki se v vlogi manipulativnih zlikovcev vživita z dušo in telesom. Njuna mestoma teatralna igra se odlično vklopi v razbohoteno vizualno in zvočno podobo, ki jo je ustvaril del Toro, prav v sredino pisanega karnevala ali pozlačenega blišča hotelskih salonov. Zanimiva je tudi primerjava filma s klasiko, saj gre povečini za izboljšave. Del Toro razširi ozadja junakov, ki tako postanejo bolj plastični, predstavi bolj neposredne, logične goljufije in predvsem spremeni konec, saj leta 1947 zaradi moralnega kodeksa in zvezdniškega statusa ni bilo mogoče posneti zaključka iz knjige.
Zgodba izpostavlja moralni razkorak med običajnimi karnevalskimi ljudmi, ki morda niso največji poštenjaki, razumejo pa družino in prijateljstvo, medtem ko so na zunaj poštirkani bogataši izprijeni do dna.
Mehiški režiser Guillermo del Toro je za prvi film po z oskarji ovenčanemu Obliki vode izbral ekranizacijo kultnega noirovskega romana Ulica nočnih mor, ki so ga leta 1947 že priredili v sloviti istoimenski film. Odločitev za rimejk se zdi na prvi pogled ohola, podobno kot je bila priredba King Konga v režiji Petra Jacksona ali pa Psiho, ki ga je posnel Gus van Sant, vendar se del Toro izogne pastem malikovanja klasike ter ustvari pravo pošast. Glavni junak zgodbe je Stanton, ambiciozni mladenič, ki se pridruži potujočemu karnevalu, kjer ga pod okrilje vzame izmuzljivi vodja, ki zbira v formaldehid vložene mrtvorojence, kar je lik, ki ga Willem Dafoe oživi z največjim užitkom. Stanton se zbliža z vedeževalko in se priuči mentalizma, trika branja misli publike, ga izpili in ponese iz nizkotnega karnevala v bleščeče salone hotelov. Tam pa, kot v vsakem pravem noirju, naleti na fatalko, psihiatrinjo Lilith v podobi enkratne Cate Blanchett. Z njenim dostopom do zaupnih podatkov o čikaški eliti se Stanton loti velikopoteznih in nevarnih goljufij, ki ga privedejo do propada.
Zgodba prinaša trdno moralno sporočilo, ki v del Torovi različici ni zgolj opozorilo pred zločinskim življenjem, temveč predvsem izpostavlja moralni razkorak med običajnimi karnevalskimi ljudmi, ki morda niso največji poštenjaki, razumejo pa družino in prijateljstvo, medtem ko so na zunaj poštirkani bogataši izprijeni do dna. Prehod med obema svetovoma je mogoč zgolj s popolno preobrazbo, ki je Stanton ne zmore. Pri tem ne gre spregledati niti deltorovskih komentarjev na bližajočo se drugo svetovno vojno, ki tli v ozadju dogajanja, saj jasno nakažejo, pristaši katere strani so posamezni liki.
V glavni vlogi se izkaže Bradley Cooper, a tako zanj kot tudi za večino ostalih izvrstnih igralcev velja, da njihova prezenca na platnu zbledi, ko sta v kadru Willem Dafoe ali Cate Blanchett, ki se v vlogi manipulativnih zlikovcev vživita z dušo in telesom. Njuna mestoma teatralna igra se odlično vklopi v razbohoteno vizualno in zvočno podobo, ki jo je ustvaril del Toro, prav v sredino pisanega karnevala ali pozlačenega blišča hotelskih salonov. Zanimiva je tudi primerjava filma s klasiko, saj gre povečini za izboljšave. Del Toro razširi ozadja junakov, ki tako postanejo bolj plastični, predstavi bolj neposredne, logične goljufije in predvsem spremeni konec, saj leta 1947 zaradi moralnega kodeksa in zvezdniškega statusa ni bilo mogoče posneti zaključka iz knjige.
Avtorica ocene: Nada Breznik Bereta Jure Franko in Lidija Hartman
Avtorica ocene: Veronika Šoster Bereta Lidija Hartman in Jure Franko
NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči premierno uprizorjena igra Lepe Vide lepo gorijo Simone Semenič, ki se je z lanskega repertoarja preselila v to sezono. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, režija je bila v rokah Maše Pelko. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Krstna uprizoritev Premiera18. novembra 2021 Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Eva Kraševec Scenografa: Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Avtor glasbe: Luka Ipavec Svetovalec za gib: Klemen Janežič Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Asistentka dramaturgije: Lučka Neža Peterlin Oblikovalec maske: Matej Pajntar IGRAJO: Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Gaja Filač k. g.
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan
Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021
V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Neveljaven email naslov