Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Batman

04.03.2022


Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot

Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.

Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.

V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.

Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.


Ocene

2024 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Batman

04.03.2022


Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot

Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.

Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.

V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.

Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


15.04.2022

Tijana Grumić: 52 Hertzov

SNG Nova Gorica / premiera: 13. april 2022 Režija: Mojca Madon Prevajalka: Dijana Matković Avtor priredbe in dramaturg: Jaka Smerkolj Simoneti Lektorica: Anja Pišot Scenografinja: Urša Vidic Kostumograf: Andrej Vrhovnik Oblikovalca klovnovskih prizorov: Ravil Sultanov, Natalia Sultanova Avtor glasbe: Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Nastopajo: Ivana Percan Kodarin k. g., Žiga Udir, Marjuta Slamič, Peter Harl, Matija Rupel, Ana Facchini Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so sinoči premierno izvedli predstavo 52 hertzov. Gre za uprizoritev dramskega besedila Najbolj osamljeni kit na svetu srbske dramatičarke Tijane Grumić v režiji Mojce Madone, ki odpira široko tematsko polje od tragične izgube, osamljenosti in ljubezni. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan


Stran 41 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov