Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.
Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.
V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.
Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.
Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.
V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.
Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.
Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci
Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković
Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman
Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan
Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Neveljaven email naslov