Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Batman

04.03.2022


Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot

Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.

Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.

V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.

Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.


Ocene

2026 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Batman

04.03.2022


Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot

Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.

Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.

V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.

Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.


05.10.2020

Julan Barnes: Lege življenja

Avtorica recenzije: Leonora Flis Bere: Eva Longyka Marušič.


02.10.2020

Tjaša Mislej: Naše skladišče

Napoved: Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je letos dobila Tjaša Mislej za besedilo Naše skladišče. In Prešernovo gledališče Kranj ga je sinoči že premierno postavilo na oder. Socialno dramo o izkoriščenju delavk v trgovini je režirala Mateja Kokol, dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Predstavo si je ogledala Tadeja Krečič: Tjaša Mislej; Naše skladišče Krstna uprizoritev Premiera:1. oktobra 2020. Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj Režiserka: Mateja Kokol Dramaturginja:Marinka Poštrak Scenografka in oblikovalka luči: Petra Veber Kostumografka: Iris Kovačič Avtor glasbe in priredbe skladbe Lastovka: Aleš Zorec (V originalni izvedbi je pesem Lastovka avtorja glasbe Jureta Robežnika, avtorja besedila Milana Jesiha in avtorja aranžmaja Silvestra Stingla na albumu Elda leta 1982 zapela pevka Elda Viler.) Odrski gib: Ivan Mijačević Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo Evelin: Vesna Pernarčič Suzi: Vesna Slapar Vera: Vesna Jevnikar Poslovodkinja Grebovič: Darja Reichman Izgubljeni kupec: Borut Veselko Bigi, novi šofer dobavnega vozila in skladiščnik: Blaž Setnikar Direktor: Miha Rodman Novinar: Aljoša Ternovšek Marija: Miranda Trnjanin k.g. Foto: Tania Mendillo


02.10.2020

Sinonimi

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.10.2020

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.10.2020

Proslava

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.09.2020

Florian Zeller: Laž

SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik


29.09.2020

Not Dead Enough / Vestern

Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani


29.09.2020

Not dead enough

Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.


28.09.2020

Paul Celan: Zbrane pesmi II

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.


28.09.2020

Aleš Berger: Vicmaher

Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.


28.09.2020

Tadej Meserko: Najprej kultura, potem pa zdravje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.


28.09.2020

Andrej Blatnik: Luknje

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Mateja Perpar


28.09.2020

Prividi kačjega pastirja

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.


28.09.2020

Bimberli

Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.


26.09.2020

Matjaž Zupančič: Nova Rasa

Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.


25.09.2020

LGL v koprodukciji s SVŠGL: Rumena luna

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.09.2020

Mladi Ahmed

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2020

Povratek Simfonikov RTV na koncertni oder

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.09.2020

Esad Babačić: Veš, mašina, svoj dolg

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.


21.09.2020

Gert Ledig: Povračilo

Avtorica recenzije: Tesa Drev Bere Jure Franko.


Stran 67 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov