Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.
Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.
V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.
Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot
Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.
Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.
V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.
Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Na drugem koncertu sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval hrvaški pianist Dejan Lazić, orkester pa je vodil novi šef-dirigent Rossen Milanov. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...
Zdi se, da Matjaža Ivanišina skoraj obsesivno privlači tisto, kar se skriva pred njegovim pogledom, kar se mu na neki način izmika ...
V nedeljo zvečer je bil v Slovenski filharmoniji 1. koncert letošnje sezone Vokalnega abonmaja. Na njem je bila tudi Polona Gantar.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
S sinočnjo premiero se je odprla nova sezona tudi v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tri igralke: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin in Tamara Avguštin ter glasbenika Ina Puntar in Samo Kutin so pod režijskim vodstvom Mirjane Medojević ustvarili avtorski projekt po delih dramatika Rudija Šeliga. Na premieri je bila Tadeja Krečič. IZOBČENKE – avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004) Premiera: 27. 9. 2019 v Mali drami Režiserka Mirjana Medojević Dramaturga Eva Kraševec, Ilija Đurović Scenograf Branko Hojnik Lektorica Tatjana Stanič Avtorja glasbe ina Puntar, Samo Kutin Oblikovalci luči Nina Ivanišin, Vlado Glavan, Branko Hojnik Igrajo Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina puntar, Samo Kutin vir fotografije: https://www.google.com/search?q=izob%C4%8Denke+drama&sxsrf=ACYBGNT8aP-LMbDh1vCXpV5hvlyIihxTBQ:1569666212867&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjhqaKopvPkAhVPLVAKHVWHCVIQ_AUIESgB&biw=1680&bih=858#imgrc=rH-toWhFRZAtCM
Sinoči ob pol osmih je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani prvi koncert iz letošnjega cikla oranžnega abonmaja. Na koncertu z naslovom "Iz starega sveta" smo slišali skladbe Ludwiga van Beethovna, Richarda Straussa in Antonina Dvoržaka. Poročilo je pripravil Andrej Bedjanič.
Mestno gledališče ljubljansko – Mala scena Laura Wade: Dragi, doma sem! Home, I'm Darling, 2018 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. september 2019 Prevajalka Tina Mahkota Režiserka Nina Šorak Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Ina Ferlan Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Avtorica videa Pila Rusjan Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Asistentka dramaturginje Taja Lesjak Šilak Asistentka scenografa Sara Slivnik Igrajo Iva Krajnc Bagola, Jure Henigman, Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič / Miranda Trnjanin k. g. S sinočnjo premiero komedije Dragi, doma sem! sodobne angleške dramatičarke Laure Wade so v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli sezono tudi na Mali sceni. Lani napisano odrsko delo, ki se na izviren, čeprav ne ravno poglobljen način loteva mnogih vprašanj, predvsem feminizma in bega pred resničnostjo, je v prevodu Tine Mahkota režirala Nina Šorak. Vtise po premieri je zbrala Staša Grahek. Foto: Iva Krajnc Bagola Peter Giodani, https://www.mgl.si/sl/program/predstave/dragi-doma-sem/
Nova sezona ljubljanske Drame je posvečena ljubezni. Začeli so jo na velikem odru z uprizoritvijo drame Saloma Oscarja Wilda v novem prevodu Primoža Viteza in režiji Eduarda Milerja. Naslovno tragično junakinjo je oblikovala Polona Juh, med glavnimi protagonisti so še Igor Samobor kot prerok Johanaan, Gregor Baković kot vladar Herod Antipa in Alojz Svete kot Salomina mati in Herodova žena. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Oscar Wilde: Saloma Premiera 21. september 2019 Prevajalec Primož Vitez Režiser Eduard Miler Avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska Scenograf Atej Tutta Kostumograf Leo Kulaš Glasbeni opremljevalec Eduard Miler Avtor videa Atej Tutta Koreografka Maša Kagao Knez Oblikovalka maske Špela Ema Veble Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektor Arko Asistentka kostumografa Lara Kulaš Igrajo Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec/Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andraž Harauer/Matic Valič
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Igor Velše.
Neveljaven email naslov