Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Batman

04.03.2022


Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot

Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.

Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.

V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.

Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.


Ocene

2027 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Batman

04.03.2022


Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot

Filmske zgodbe o najslavnejšem stripovskem junaku, Batmanu, postajajo vse bolj realistične in surove in nov film režiserja Matta Reevesa suvereno nadaljuje to pot ter predstavlja junaka v povsem novi luči. Žanrsko gre za triler z elementi detektivke, saj je v središču zgodbe lov na serijskega morilca, ki z umori pušča policiji in Batmanu namige o široko razvejani korupciji. Ob temačni podobi mesta, v katerem je zmeraj noč ali dež, in brutalnem nasilju morilca, ima film tako več skupnega s trilerji Davida Fincherja, kot sta Sedem in Zodiak, kot pa s filmi o superjunakih.

Robert Pattinson upodobi naslovnega junaka, zamaskiranega borca proti zločincem, ki izkorišča svojo enigmatičnost, nasilnost in temačnost noči, da požene strah v kosti zločincev v mestu Gotham. Občasno sodeluje s policijo, predvsem ko se na prizoriščih umorov mestnih veljakov začnejo pojavljati sporočila, naslovljena Batmanu. Preiskava ga vodi v svet kriminalnega podzemlja, kjer se sreča z nasilnim lastnikom nočnega kluba, ki nosi vzdevek Pingvin, in mafijskim botrom Carminom Falconejem, pot pa mu prekriža tudi tatica in maščevalka Selina Kyle, znana kot Catwoman. Detektivski del je napet in zanimiv, saj se za vsako sledjo skriva košček bistveno širše in še bolj nevarne zgodbe, režiser Reeves pa med razkritja premišljeno vključi akcijske cene, ki pospešijo tempo in poskrbijo, da skoraj triurna dolžina filma mine, kot bi mignil.

V sklopu razvoja lika Batmana gre za korak naprej po začrtani poti. Potem ko ga je pred dobrega pol stoletja televizijska serija ustoličila kot zabavnega in norčavega, je vsaka naslednja iteracija skušala ponuditi temačnejšo vizijo, polno družbenih metafor. Režiserji Tim Burton, Christopher Nolan in Zack Snyder so do te mere stopnjevali junakovo mračno plat in nevarnosti, ki jih prinese nasilen boj proti zločinu, da je denimo Vitez teme iz leta 2008 analogija za ameriško vojno proti terorju. To potenciranje so presekali lahkotnejši filmi, kot sta Batman za vedno in LEGO Batman, v katerih je izpostavljena inherentna komičnost koncepta preoblačenja v netopirja za boj proti kriminalcem, a z novim filmom je spet čas za vrnitev mračnih podob in nasilja. Pri tem se režiser Reeves potrudi v zgodbo in like vnesti čim več realizma, ki je navzoč tako v akcijskih scenah, kot pri skrivanju identitete s kostumom, izvrstna igra zvezdniške zasedbe pa tej divji zgodbi doda še večjo prepričljivost in suspenz.

Končni rezultat je triler, ki v številnih pogledih sledi tradiciji filmov noir, tako pri vizualni podobi, kot tudi skozi samo zgodbo, ki z vsakim korakom razkrivanja identitete morilca odstrne tudi novo raven korupcije. Temu pritičeta tudi zagonetna fatalka, ki skuša Batmana zapeljati v svoje nevarne igre in podoba junaka kot detektiva, ki se oklepa svoje lastne morale, medtem ko okrog njega padajo idoli in ideali. Ob tem pa ne zavrže junakovih stripovskih korenin, saj je strip s svojo črno-belo podobo že od nekdaj naravni medij za noir. Prav iz te kombinacije je pred več kot osemdesetimi leti izšel Batman in več kot očitno osnovna formula še zmeraj deluje.


30.11.2018

Izumitelj na zemlji

Anton Podbevšek teater se ob 120. obletnici rojstva začetnika slovenske zgodovinske avantgarde poklanja pesniku, čigar ime nosi. Po naslovu Podbevškove pesmi Izumitelj na zemlji nosi ime predstava, ki jo je režirala Bara Kolenc, pesnika pa je občinstvo spoznavalo v upodobitvah šestih nastopajočih, med njimi vrhunske slovenske performerke in plesalke Leje Jurišić. Predstavo si je ogledala Petra Tanko


26.11.2018

Vlado Pivec: Krajšnice

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Barbara Zupan.


26.11.2018

Giulio Angioni: Toledski plameni

Avtor recenzije: Klemen Kordež Bere Jure Franko.


26.11.2018

Maja Miloševič: Oder za gluhe

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.


26.11.2018

Uroš Zupan: Ene in drugi

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Barbara Zupan.


24.11.2018

Avtorski projekt Igorja Pisona: Drugibutalci

SNG Drama Maribor / Premiera 23.11.2018 Režiser: Igor Pison Dramaturg: Vili Ravnjak Scenografka: Petra Veber Kostumografa: Petra Veber, Igor Pison Oblikovalka svetlobe: Petra Veber Korepetitorka: Dada Kladenik Lektorici: Metka Damjan, Mojca Marič Igrajo: Minca Lorenci, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Ivica Knez, Viktor Hrvatin Meglič, Matija Stipanič Butalci Frana Milčinskega so skozi desetletja vztrajanja v kolektivni zavesti postali nepogrešljiva oznaka družbeno-političnega dogajanja, nesmislov in najbolj preproste človeške neumnosti. Predstava Drugibutalci, ki so jo sinoči premierno uprizorili v Stari dvorani mariborske Drame, neuklonljivo idejno podstat humoresk zasleduje v današnjem kontekstu in uprizarja sodobni razmah butalskosti. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Damjan Švarc


19.11.2018

Andrej Lutman: Iz knjig v knjigo

Avtorica recenzije Tonja Jelen Bere Aleksander Golja.


19.11.2018

Ljubka Šorli: Goriške pesmi

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Aleksander Golja.


19.11.2018

Andrej Nikolaidis: Madžarski stavek

Avtorica recenzije Zarja Vršič Bere Barbara Zupan


19.11.2018

Jani Virk: Brez imena

Avtorica recenzije Gabriela Babnik Bereta Barbara Zupan in Aleksander Golja.


12.11.2018

Tloris za revolucijo

Marka Požlepa poznamo predvsem kot vizualnega umetnika, v gledališču Glej pa je postavil že drugo odrsko delo. V sestavljanju prostorskega, zvočnega in pripovednega gradiva, se v predstavi Tloris za revolucijo sprašuje o izvorih svoje kulturne identitete, zaznamovane z likom Vinnetouja, ki ga je spoznaval in bil od njega očaran od otroških let do danes. foto: Gledališče Glej


12.11.2018

Klarisa Jovanović: Izgnana

Avtorica recenzije: Zarja Vršič Bereta Lidija Hartman in Igor Velše.


12.11.2018

Martin Heidegger: Kaj se pravi misliti?

Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bere Igor Velše.


12.11.2018

Vito Staviarsky: Kivader

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Lidija Hartman.


12.11.2018

Ernst Bruckmüller: Avstrijska zgodovina

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere Lidija Hartman.


11.11.2018

Abonma Micka

KUD Moment / Premiera 10.11.2018 Koncept in režija: Kolektiv Abonma (Nika Bezeljak, Miha Horvat, Eva Nina Lampič, Minca Lorenci, Luka Martin Škof, Aleš Zorec) Nastopajoči: Luka Martin Škof, Eva Nina Lampič, Minca Lorenci, Aleš Zorec Sinoči so na Intimnem odru mariborskega GT22 premierno uprizorili predstavo Micka. Gre za tretjo epizodo v okviru projekta Abonma in prvi preizkus formata uprizarjanja že obstoječih gledaliških predstav iz repertoarja institucionalnih gledališč. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Urška Boljkovac


07.11.2018

Poj mi pesem - ocena filma

Otvoritveni film Liffa (7. 11. 2018)


27.10.2018

jerebika, štrudelj, ples pa še kaj

Režija: Janez Janša Zasedba: Stane Tomazin Animacija: Luka Umek Glasba in oblikovanje zvoka: Eduardo Raon Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana Premiera: 26. 10. 2018 Fotografija: Zavod Maska »Simona Semenič je ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti,« je v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let o večstranski gledališki ustvarjalki zapisala Petra Vidali. Zato so v društvu Mesto žensk in zavodu Maska – tudi v duhu slogana letošnjega festivala Mesto žensk, ki se je glasil »Zberi pogum!« – oblikovali Abonma Simona Semenič, prerez njenega ustvarjanja, pospremljen s teoretsko refleksijo njenih del. V okviru abonmaja smo si na odru Nove pošte lahko ogledali zadnje v nizu predstavljenih del, krstno uprizoritev komedije jerebika, štrudelj, ples pa še kaj. Predstava je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske, režijo podpisuje umetnik Janez Janša, več pa Saška Rakef.


05.11.2018

Raymond Carver: O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni

Mala drama, premiera: 2. 11. 2018 Raymond Carver: O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni Avtorski projekt po motivih kratke proze Raymonda Carverja Krstna uprizoritev priredbe Drama Laboratorij - Čakajoč Supermana Režiserka: Maša Pelko Dramaturg: Jaka Smerkolj Simoneti Scenograf: Dorian Šilec Petek Kostumografinja: Nina Čehovin Lektorica: Tatjana Stanič Oblikovalca luči: Dorian Šilec Petek, Vlado Glavan Avtor glasbe: Jurij Alič Igrajo: Tamara Avguštin Iva Babić Maja Končar Gregor Podričnik Matija Rozman Eva Stražar Lovro Zafred Napoved: V programskem okviru Drama Laboratorija je nastala odrska priredba kratke proze ameriškega pesnika in pisatelja Raymonda Carverja z naslovom O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni. Režirala jo je Maša Pelko, dramaturg je bil Jaka Smerkolj Simoneti, nastopili pa so tako uveljavljeni igralci Drame: Maja Končar, Iva Babić in Matija Rozman kot njihovi mladi kolegi: Tamara Avguštin, Gregor Podričnik, Eva Stražar in Lovro Zafred. Na premieri v Mali drami je bila Tadeja Krečič: Odprti oder je ponujal pogled v značilno ameriško bivališče iz šestdesetih let, kakršnega si je zamislil scenograf Dorian Šilec Petek. Tri stene v zelenih tonih, na eni vsiljivi napis Welcome to Fabulous Las Vegas, kavč in plastificirana mizica s stoli, v ozadju okno in omarica z radiem. Na drugi steni slika Čehova. Z zgodbo o njegovi smrti se predstava začne in z njo ena izmed protagonistk, odlična Tamara Avguštin intonira celotno ozračje odrskega dogodka: v sodobnem, sproščenem načinu govora (lektorica je bila Tatjana Stanič) pripoveduje o nekih realnih dogodkih in ima hkrati do izrečenega ironično distanco. V roki steklenica penine. Penina je odrska, se pravi ponaredek. S čim bi potem nazdravljali, čému bi nazdravili? In na tej legi se naseli omnibus prizorov in prizorčkov, ki skušajo vzpostaviti občutek, kakršnega ima bralec pri Carverjevih zgodbah, še posebej pri naslovni zgodbi O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni: štirje ljudje, dva para, razpravljajo o različnih vrstah ljubezni, če to sploh so. Na odru so se ti pari razmnožili, podvojili, prevzeli vloge tistih, o katerih teče beseda in obratno. V nepopustljivem tempu in domišljenih rešitvah prepletanja situacij nastaja pred očmi gledalca sporočilo o nezmožnosti carverjevskega človeka, da bi ohranil kateri koli gotovost in trdnost: čustev, odnosov, besed, doživljanj; vse se sesipa, vendar ne usodno ali tragično, bolj na način nekakšne komične resignacije - pri čemer ne gre brez alkohola, cigaret, nezmernosti. O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni je tako izvrstna inscenacija teme in motivov iz literature, ki pokaže tudi, kaj vse je mogoče, ko stopi proza v ravno pravšnji okvir odrske iluzije. Foto: Peter Uhan


05.11.2018

Andrej Blatnik: Ugrizi

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


Stran 95 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov