Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni. Je najboljši možen ogled za vse generacije in se bo gotovo vpisal v zgodovino dokumentarnega filma ter filma nasploh.
Je dokumentarec o dveh fotografih in ljubiteljih živali ter divjine, ki se v Tibet odpravita poiskat in v objektiv ujet snežnega leoparda, vrsto, za katero nekateri domnevajo, da je izumrla. Pri tem se spopadata s pokrajino, ki je polna pomenov, prikritih mestnemu človeku, ki ne pozna življenja živali. Skozi iskanje prizorov za fotografiranje nas film pripelje do meditativnih položajev, ki nas po stopinjah življenja različnih vrst pripelje do razumevanja širnih planjav, gora, snežnih in puščavskih področij, kamnitih sten, poti, križišč, opazovalnic in domovanj številnih bitij. Narava je zanje tako polna znakov in smisla, kot so za nas mesta.
Opazujemo jih z razdalje, skozi izostreno fotografijo in izjemno poetiko, ki omogoči, da v vsaki živali vidimo njeno osebnost, da uzremo njeno obličje in notranji svet na ozadju tibetanske narave. Ta pa nam skozi njihov molčeči pogled postane domačna vse do točke, ko se izbrišejo vse meje in svet postane univerzalno prizorišče življenja in nedeljene zavesti, na kateri vsi deležimo. Pri tem največjo vlogo odigra molčeča igra sence, svetlobe in barv, ki jo polnijo glasovi živali. Ti v omenjeni tišini in skozi omenjeno izražanje osebnosti dobijo značaj jezika, govorice, ki je ne razumemo, a njen pomen več kot slutimo.
Vmes se človeška protagonista spoprijateljita in veliko razmišljata o smislu svojega življenja ter početja. Skozi poetične in filozofične prebliske včasih do nas prispe skrivnostna in neuničljiva modrost tisočletij, do katere skozi čuječno motrenje ljudje lahko dostopajo kjer koli in kadar koli. Spet drugič se zdi, da je to, kar razumeta in doživljata, neizrekljivo, zato se tu in tam zatečeta v klišeje, ki so pravzaprav edini manjši problem filma. Območje neizrekljivega, pravzaprav mističnega, je tako globoko in sluteno, da ga besede kdaj zmotijo.
Iskanje sámo piše zgodbo in nas sooča s polnopomenskimi naključji. Eno od njih je srečanje s skupino tibetanskih otrok, ki nas vodi v prizore izjemne topline in prisrčnosti. Snežni leopard nas v nasprotju z večino fast food dokumentarcev o živalih popelje v doživljanje, kjer je meja med subjektom in objektom filma zabrisana, in nas s tem približa idealnemu totalnemu filmu, čisti vizualni poeziji, ki je eno z okoljem.
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni. Je najboljši možen ogled za vse generacije in se bo gotovo vpisal v zgodovino dokumentarnega filma ter filma nasploh.
Je dokumentarec o dveh fotografih in ljubiteljih živali ter divjine, ki se v Tibet odpravita poiskat in v objektiv ujet snežnega leoparda, vrsto, za katero nekateri domnevajo, da je izumrla. Pri tem se spopadata s pokrajino, ki je polna pomenov, prikritih mestnemu človeku, ki ne pozna življenja živali. Skozi iskanje prizorov za fotografiranje nas film pripelje do meditativnih položajev, ki nas po stopinjah življenja različnih vrst pripelje do razumevanja širnih planjav, gora, snežnih in puščavskih področij, kamnitih sten, poti, križišč, opazovalnic in domovanj številnih bitij. Narava je zanje tako polna znakov in smisla, kot so za nas mesta.
Opazujemo jih z razdalje, skozi izostreno fotografijo in izjemno poetiko, ki omogoči, da v vsaki živali vidimo njeno osebnost, da uzremo njeno obličje in notranji svet na ozadju tibetanske narave. Ta pa nam skozi njihov molčeči pogled postane domačna vse do točke, ko se izbrišejo vse meje in svet postane univerzalno prizorišče življenja in nedeljene zavesti, na kateri vsi deležimo. Pri tem največjo vlogo odigra molčeča igra sence, svetlobe in barv, ki jo polnijo glasovi živali. Ti v omenjeni tišini in skozi omenjeno izražanje osebnosti dobijo značaj jezika, govorice, ki je ne razumemo, a njen pomen več kot slutimo.
Vmes se človeška protagonista spoprijateljita in veliko razmišljata o smislu svojega življenja ter početja. Skozi poetične in filozofične prebliske včasih do nas prispe skrivnostna in neuničljiva modrost tisočletij, do katere skozi čuječno motrenje ljudje lahko dostopajo kjer koli in kadar koli. Spet drugič se zdi, da je to, kar razumeta in doživljata, neizrekljivo, zato se tu in tam zatečeta v klišeje, ki so pravzaprav edini manjši problem filma. Območje neizrekljivega, pravzaprav mističnega, je tako globoko in sluteno, da ga besede kdaj zmotijo.
Iskanje sámo piše zgodbo in nas sooča s polnopomenskimi naključji. Eno od njih je srečanje s skupino tibetanskih otrok, ki nas vodi v prizore izjemne topline in prisrčnosti. Snežni leopard nas v nasprotju z večino fast food dokumentarcev o živalih popelje v doživljanje, kjer je meja med subjektom in objektom filma zabrisana, in nas s tem približa idealnemu totalnemu filmu, čisti vizualni poeziji, ki je eno z okoljem.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:
V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.
Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Ana Bohte.
Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt ???????? ???, 1904 Komedija v štirih dejanjih Premiera 2. oktober 2021 Prevajalec Milan Jesih Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka režiserja Živa Bizovičar, AGRFT Asistentka dramaturginje Manca Lipoglavšek, AGRFT Igrajo Nataša Tič Ralijan, Lena Hribar Škrlec, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Branko Jordan, Filip Samobor, Jožef Ropoša, Tina Potočnik Vrhovnik, Gašper Jarni, Lara Wolf, Gregor Gruden, Boris Ostan, Jaka Lah Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči slavnostna premiera igre Češnjev vrt ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha. Uprizoritev je bila sicer načrtovana za lansko sezono, a so jo lahko uprizorili šele zdaj. Češnjev vrt je igra o spremembah, o nečem, kar se končuje, pravi med drugim režiser Janusz Kica: "To je tema tega besedila, to je tema Čehova, te predstave, pa tudi mojega življenja. Spremembe se morajo dogajati, ne smemo se za vsako ceno držati tega, kar je bilo; moramo gledati naprej." Foto: Peter Giodani
Neveljaven email naslov