Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni. Je najboljši možen ogled za vse generacije in se bo gotovo vpisal v zgodovino dokumentarnega filma ter filma nasploh.
Je dokumentarec o dveh fotografih in ljubiteljih živali ter divjine, ki se v Tibet odpravita poiskat in v objektiv ujet snežnega leoparda, vrsto, za katero nekateri domnevajo, da je izumrla. Pri tem se spopadata s pokrajino, ki je polna pomenov, prikritih mestnemu človeku, ki ne pozna življenja živali. Skozi iskanje prizorov za fotografiranje nas film pripelje do meditativnih položajev, ki nas po stopinjah življenja različnih vrst pripelje do razumevanja širnih planjav, gora, snežnih in puščavskih področij, kamnitih sten, poti, križišč, opazovalnic in domovanj številnih bitij. Narava je zanje tako polna znakov in smisla, kot so za nas mesta.
Opazujemo jih z razdalje, skozi izostreno fotografijo in izjemno poetiko, ki omogoči, da v vsaki živali vidimo njeno osebnost, da uzremo njeno obličje in notranji svet na ozadju tibetanske narave. Ta pa nam skozi njihov molčeči pogled postane domačna vse do točke, ko se izbrišejo vse meje in svet postane univerzalno prizorišče življenja in nedeljene zavesti, na kateri vsi deležimo. Pri tem največjo vlogo odigra molčeča igra sence, svetlobe in barv, ki jo polnijo glasovi živali. Ti v omenjeni tišini in skozi omenjeno izražanje osebnosti dobijo značaj jezika, govorice, ki je ne razumemo, a njen pomen več kot slutimo.
Vmes se človeška protagonista spoprijateljita in veliko razmišljata o smislu svojega življenja ter početja. Skozi poetične in filozofične prebliske včasih do nas prispe skrivnostna in neuničljiva modrost tisočletij, do katere skozi čuječno motrenje ljudje lahko dostopajo kjer koli in kadar koli. Spet drugič se zdi, da je to, kar razumeta in doživljata, neizrekljivo, zato se tu in tam zatečeta v klišeje, ki so pravzaprav edini manjši problem filma. Območje neizrekljivega, pravzaprav mističnega, je tako globoko in sluteno, da ga besede kdaj zmotijo.
Iskanje sámo piše zgodbo in nas sooča s polnopomenskimi naključji. Eno od njih je srečanje s skupino tibetanskih otrok, ki nas vodi v prizore izjemne topline in prisrčnosti. Snežni leopard nas v nasprotju z večino fast food dokumentarcev o živalih popelje v doživljanje, kjer je meja med subjektom in objektom filma zabrisana, in nas s tem približa idealnemu totalnemu filmu, čisti vizualni poeziji, ki je eno z okoljem.
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni. Je najboljši možen ogled za vse generacije in se bo gotovo vpisal v zgodovino dokumentarnega filma ter filma nasploh.
Je dokumentarec o dveh fotografih in ljubiteljih živali ter divjine, ki se v Tibet odpravita poiskat in v objektiv ujet snežnega leoparda, vrsto, za katero nekateri domnevajo, da je izumrla. Pri tem se spopadata s pokrajino, ki je polna pomenov, prikritih mestnemu človeku, ki ne pozna življenja živali. Skozi iskanje prizorov za fotografiranje nas film pripelje do meditativnih položajev, ki nas po stopinjah življenja različnih vrst pripelje do razumevanja širnih planjav, gora, snežnih in puščavskih področij, kamnitih sten, poti, križišč, opazovalnic in domovanj številnih bitij. Narava je zanje tako polna znakov in smisla, kot so za nas mesta.
Opazujemo jih z razdalje, skozi izostreno fotografijo in izjemno poetiko, ki omogoči, da v vsaki živali vidimo njeno osebnost, da uzremo njeno obličje in notranji svet na ozadju tibetanske narave. Ta pa nam skozi njihov molčeči pogled postane domačna vse do točke, ko se izbrišejo vse meje in svet postane univerzalno prizorišče življenja in nedeljene zavesti, na kateri vsi deležimo. Pri tem največjo vlogo odigra molčeča igra sence, svetlobe in barv, ki jo polnijo glasovi živali. Ti v omenjeni tišini in skozi omenjeno izražanje osebnosti dobijo značaj jezika, govorice, ki je ne razumemo, a njen pomen več kot slutimo.
Vmes se človeška protagonista spoprijateljita in veliko razmišljata o smislu svojega življenja ter početja. Skozi poetične in filozofične prebliske včasih do nas prispe skrivnostna in neuničljiva modrost tisočletij, do katere skozi čuječno motrenje ljudje lahko dostopajo kjer koli in kadar koli. Spet drugič se zdi, da je to, kar razumeta in doživljata, neizrekljivo, zato se tu in tam zatečeta v klišeje, ki so pravzaprav edini manjši problem filma. Območje neizrekljivega, pravzaprav mističnega, je tako globoko in sluteno, da ga besede kdaj zmotijo.
Iskanje sámo piše zgodbo in nas sooča s polnopomenskimi naključji. Eno od njih je srečanje s skupino tibetanskih otrok, ki nas vodi v prizore izjemne topline in prisrčnosti. Snežni leopard nas v nasprotju z večino fast food dokumentarcev o živalih popelje v doživljanje, kjer je meja med subjektom in objektom filma zabrisana, in nas s tem približa idealnemu totalnemu filmu, čisti vizualni poeziji, ki je eno z okoljem.
Avtorica recenzije: Tina Poglajen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
SOPRISOTNOST IN IGRA BREZ BESED – MED BESEDAMI Prešernovo gledališče Kranj je slavilo prvo premiero po odprtju gledališč. Monologi s kavča, ki jih je za izbranega igralca ali igralko napisalo osem dramatikov, so zaživeli v polni in povezani odrski obliki. foto: Nada Žgank
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.
Vrata gledališč so zaenkrat le odškrnjena. V Mali drami je bila zato simbolno uprizorjena premiera Škorpijon francoske dramatičarke in pisateljice Véronique Olmi v prevodu Primoža Viteza za tri gledalke. Med njimi je bila tudi Tadeja Krečič, ki ocenjuje predstavoi. Ta se ukvarja s ksenofobijo, sovražnim govorom, kar so vse pojavi tudi naše sedanje družbe, pravi režiserka Nina Šorak. Véronique Olmi ŠKORPIJON Naslov izvirnika: La Jouissance du scorpion PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV Režiserka NINA ŠORAK Prevajalec PRIMOŽ VITEZ Dramaturg ROK ANDRES Scenograf BRANKO HOJNIK Kostumografinja TINA PAVLOVIĆ Avtor glasbe LAREN POLIČ ZDRAVIČ Avtorica videa VESNA KREBS Oblikovalka svetlobe MOJCA SARJAŠ Lektorica KLASJA KOVAČIČ Igrajo SAŠA PAVČEK BOJAN EMERŠIČ IVA BABIĆ SAŠA TABAKOVIĆ
Na odru Nove pošte je zaživela solo predstava Vita Weisa Slaba družba. Z vprašanji notranje motivacije in žrtvovanja se je avtor in izvajalec ukvarjal na način raziskovanja bistva gledališča, kot prostora srečanja igralca in gledalcev. Predstava je nastala v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, zavoda Maska in društva Moment, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Ivian Kan Mujenzinović, www.mladinsko.com
Neveljaven email naslov