Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
Tik Tok mesečno uporablja milijarda aktivnih uporabnikov po vsem svetu. Priljubljen, zabaven, za mlade. To so najpogostejši opisi za Tik Tok. Pa tudi nevaren, zasvojljiv, prepovedan.
Jeseni lani je v Sloveniji odmeval prvi primer, ko je delovna inšpekcija z denarno kaznijo oglobila vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Odprl je številna vprašanja o razumevanju spletnega sveta in ureditvi pravil za platforme, ki niso več nove. Oglaševalski modeli se v digitalnem okolju bliskovito hitro spreminjajo, težava je, ker regulacija za njimi caplja prepočasi.
V električnem avtomobilu te pozimi zebe zaradi varčevanja z baterijo. Baterije imajo rok trajanja in jih ni mogoče reciklirati. Z električnim vozilom ne prideš daleč, polnjenje pa traja veliko časa. Res? Odbita do bita preverja mite, ki veljajo o električnih vozilih, in išče resnico. Dejstvo je, da so električna vozila za večino še vedno cenovno nedostopna, zato se posvečamo tudi novici o padcu cen (Teslinih) avtomobilov. Bo to vplivalo na trg?
Dobrodošli v svetu digitalnih financ. Na trgu je vedno več aplikacij za trgovanje z delnicami. So povod za spreminjanje razmišljanja uporabnikov o upravljanju z osebnimi financami? Borza je bolj dostopna, finančnega znanja je več, trgovanja z manjšimi zneski vedno več. Opozarjamo na nujnost pazljivosti pri izbiri kriptomenjalnice, tudi zaradi podjetja FTX, ki je v kripto svetu odgovorno za odmevno prevaro in izgubo denarja.
Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.
V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?
Mini odbita serija išče alternative družabnim omrežjem, ki jim uporabniki očitajo izgubo skrbi za dobrobit skupnosti. V drugi epizodi spoznavamo Mastodon, vesolje vozlišč, ki ima odprti protokol in spodbuja komunikacijo med skupnostmi z različnimi interesi. Čeprav Mastodon živi od leta 2016, vzpon doživlja v zadnjih mesecih zaradi migracije tviterašev, ki iščejo alternativno obliko podajanja kratkih sporočil.
Družabna omrežja, ki imajo še vedno veliko vpliva in denarja, zaradi številnih težav izgubljajo uporabnike. Odbita do bita zato v prvi mini seriji letos išče alternativna omrežja. Be Real je aplikacija francoskega porekla, ki namesto filtrirane resničnosti poudarja pomen realnega življenja. Do oktobra 2022 jo je naložilo 73 milijonov ljudi po vsem svetu, trenutno ima 10 milijonov dnevnih uporabnikov. Pravijo, da aplikacija zaradi skrbi za zdravje mladih uporabnikov ni zasvojljiva in da brezplačno uporabo omogočajo brez prikazovanja oglasov. Lahko preživijo?
Katere teme so tako močno zaznamovale 2022, da bodo vplivale tudi na letošnje leto in na tehnološko prihodnost?
Tradicionalna odbita debata prinaša pregled telefonskega leta. Leto 2022 ni prineslo prebojnih novosti, Maruša in Anže debatirata o vidnih posledicah svetovnih kriz na trgu, o previsokih cenah telefonov in o enotnih polnilnikih, ki jih zahteva Evropska unija. Katere telefone z letnico 2022 se izplača kupiti? Tudi tokrat so razdeljeni v kategorije: pregrešno dragi, dostopni in poceni telefoni.
Ker je v nogometu že skoraj več tehnologije kot športa, se tudi Odbita do bita ozira proti Katarju. Novinarski kolega Aljaž Golčer pripoveduje o vzponu in kritikah sistema VAR in o razdelitvi sodniških nalog zaradi številnih kamer in senzorjev. O novi tehnologiji, ki pomaga pri določitvi prepovedanega položaja, in o pametni žogi, ki jo spremljamo na svetovnem prvenstvu 2022.
Države Evropske unije so sprejele dolgo pričakovani akt o digitalnih storitvah. Kakšne pravice torej prinaša uporabnikom spletnih storitev in kakšne zahteve nalaga tehnološkim velikanom? Se bomo končno znebili vedenjskega oglaševanja? Kako priti do živega korporacijam iz Kitajske ali Združenih držav, ki jim varovanje osebnih podatkov ni tako sveto kot Evropski uniji?
Twitter zaradi prevzema Elona Muska izgublja uporabnike in prešteva kritike strokovnjakov, zaposlenih in tviterašev. Kakšno je razpoloženje na slovenskem delu Twitterja, koliko uporabnikov še tvita v slovenščini, o čem govorijo in kako natančno lahko na podlagi Twitterja napovemo volilne rezultate? Omrežju Mastodon, ki velja za alternativo Twitterju, se je do sredine novembra pridružilo milijon uporabnikov, število narašča, povprečje dnevnih uporabnikov se povečuje.
Z režiserko in scenaristko o pomembnosti nastavitev, ki dela režiserjev in igralcev ob domačem gledanju filmov ne popačijo. Zakaj so skupine nastavitev v televizorjih privzete in kako slavni igralec Tom Cruise o gledanju domače televizije izobražuje svoje oboževalce. Urša Menart med drugim sestavi seznam spletnih platform, ki tudi v Sloveniji omogočajo ogled manj popularnih zvrsti filmov (kratkih, dokumentarnih in animiranih).
Fliperji in avtomati za igre na srečo? Ali Tennis for two, ki velja za eno prvih iger v zgodnji zgodovini videoiger? Kako določiti rojstvo računalniških iger in kje, kdaj in kako so se v tem obdobju zgodile pomembne spremembe?
Predstavljajte si, da računalniški program lahko nariše, kar koli si zamislite, živali, predmete in ljudi, v položajih, ki v resničnem življenju ne obstajajo, pa so kljub temu videti realno. Pes, ki drži filmsko kamero, in mačka, ki pilotira letalo, sta sicer na generirani sliki lahko zabavna, če pa v domišljijo in umetno inteligenco vključimo obraze ljudi, postane položaj bolj resen in strašljiv.
Odbita do bita tokrat z odbito zgodbo o domači izdelavi profesionalne mehanske tipkovnice.
Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se po navadi sprašujemo, koliko časa naj otroci gledajo v zaslon, ne pa, kaj naj gledajo. Zato Odbita do bita tokrat gleda risanke in se sprašuje, kako se vsebine spreminjajo, zakaj je televizija v dobi manjših zaslonov še popularna in kako se kakovostno prilagajati trendom, ki jih narekujejo družabna omrežja.
Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih?
Brezpilotni letalniki - tehnologija, ki sicer ni nova, je pa vse bolj uporabna v komercialne (in tudi zasebne) namene. Potrošniki atraktivne posnetke iz zraka pričakujemo v oglasih, glasbenih spotih in filmih.
Neveljaven email naslov