Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
Podjetje Apple kot prvo med tehnološkimi velikani napoveduje spremembe pri sledenju uporabnikom. Po novem bo vsaka aplikacija od uporabnika morala zahtevati vprašanje, ali mu lahko sledi? Nadaljujemo lansko debato o sporu med podjetjema Epic in Apple, ki je pristal na ameriškem sodišču. Matic Bitenc priporoča decentralizirana omrežja za dostop do interneta.
Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.
V začetku leta so napovedali telefon, ki se bo zložil kot roleta, v začetku aprila pa sporočili, da zapirajo obrat, ki izdeluje pametne telefone. Podjetje LG je še eno, ki se umika vse bolj enoličnemu telefonskemu trgu. Ugotavljamo, da na Youtubu še vedno prepričata vztrajnost in kakovost, in se sprašujemo, kakšen gospodar je Youtube? Tjaša Deu na koncu priporoča orodje za organizacijo zasebnega in poslovnega življenja.
Združeni narodi opozarjajo, da moramo do leta 2030 zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi nenalezljivih bolezni, tako da spodbujamo duševno zdravje in dobro počutje. Raziskave pravijo, da bi lahko z zmerno dejavnostjo letno preprečili pet milijonov smrti. Aplikacije se zato usmerjajo v trajnostno zdravje in iščejo digitalno dobrobit.
Podatki 533 milijonov uporabnikov Facebooka so javno dostopni, je razkril Business Insider. Najbolj razburja dejstvo, da je med njimi tudi več kot 110 tisoč telefonskih številk slovenskih uporabnikov Facebooka. Nostalgično pogledujemo k prvemu slovenskemu spletnemu portalu, v čase, ko so internet uporabljali na žetone in opozarjamo, da oblak verjetno ni večen!
V aktualni epizodi razmišljamo o čipih! Zaradi pandemije je po svetu vsesplošno pomanjkanje mikroprocesorjev. Na industrijske obrate pomembno vplivajo tudi naravne katastrofe, vse več bo posledic zaradi podnebnih sprememb. Mogoče nas najhujše pomanjkanje še čaka. Apple uvaja spremembe pri nagovarjanju poslušalcev k poslušanju podkastov. Namesto gumba "subscribe" predlagajo "follow". Med zanimivostmi pa se je tokrat znašel poceni telefon, ki ponuja dobro razmerje med kakovostjo in ceno.
Podjetja, ki uporabljajo Microsoft Exchange, so se znašla pred varnostno težavo. Med posledicami ranljivosti sistemov je tudi vdor v norveški parlament. S sodelavcem SI-CERTA Tadejom Hrenom debatiramo tudi o novih oblikah phishing napadov in doslej največji znani odkupnini, ki znaša 50 milijonov dolarjev.
S prodajo NFT-jev so digitalne dobrine dobile vrednost, prodajajo se tudi gifi, tviti in glasba. Gre za modno muho kriptosveta ali resen korak v (digitalni) umetnosti? Sprašujemo se tudi, kako dolgo lahko živijo in preživijo koncerti na spletu in spoznavamo bančni sistem, ki se razvija na blockchainu.
O astroturfingu oziroma načrtnem ustvarjanju lažnega javnega mnenja, novem družabnem omrežju Clubhouse, ki je kljub majhnosti in trenutni nedostopnosti požel veliko zanimanja ter uporabnosti tehnologije AR.
Kaj nas je najbolj navdušilo, zabavalo, razočaralo ali spremenilo? Kako resne so kibernetske grožnje sodobnega sveta in kako lahko s pomočjo tehnologij živimo lepše in bolje? Oglasili so se Nina Pejič, Lenart J. Kučić, Tamara Langus in Gorazd Božič.
Odbita do bita praznuje 10. rojstni dan. Oddaja je bila prvič predvajana 16. februarja 2011 na Valu 202. V aktualni epizodi podkasta Maruša, Anže in Matej debatirajo o desetletju v tehnološkem svetu.
Z novinarko Ano Jurc se sprašujemo, če lahko alternativam uspe kljub velikanom (Netflix, HBO, Amazon, Apple, ...)? Navdušujemo se nad družabnim omrežjem Letterboxd in naštevamo serije in filme, ki se jih splača pogledat.
Andrej P. Škraba je vodja marketinga v slovenskem podjetju NiceHash, večina pa ga pozna kot ljubiteljskega matematika in ustanovitelja portala Astra. V novi odbiti epizodi debatiramo o podjetju GameStop: zakaj se Wall Street zaradi spletne skupnosti drži za glavo? Tudi o novostih na področju virtualne resničnosti in brezplačni spletni učilnici Astra, ki v času šolanja na domu beleži veliko rast.
Aljaž Potočnik se na Dnevniku ukvarja z informacijskimi tehnologijami. Z Marušo in Anžetom debatirajo o uporabnikih aplikacije WhatsApp, ki se množično selijo na druge, bolj varne platforme zaradi nerazumevanja novih pravil Facebooka, o posledicah vzpona pretočnih videoiger in podjetju LG, ki še letos obljublja telefon z zaslonom, ki se zloži kot roleta.
Spletna enciklopedija znanja je 15. januarja letos praznovala 20 let. Sprašujemo se, kakšno vlogo ima Wikipedija danes, zakaj je preživela in kako se odziva na kritike. Z Marušo in Anžetom razmišljata literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik in biolog dr. Jernej Polajnar, člana slovenske wiki skupnosti.
Tudi v novem odbitem letu Odbita do bita izbira med aktualnimi temami iz sveta tehnologij. Tokrat o novi evropski direktivi, ki bankam nalaga dodaten varnostni korak pri spletnem nakupovanju in plačevanju; posledicah izbrisa profilov Donalda Trumpa s spletnih družabnih omrežij in virtualnem sodniku, ki ga razvijajo v Španiji.
Če doma nimate pametne televizije, ji pamet lahko dodate s pripomočkom, imenovanim Chromecast. Maruša in Anže v (zdaj pa res!) zadnji epizodi leta testirata najnovejšo različico Googlove naprave.
Vse več telefonov je vse bolj cenovno dostopnih, hkrati pa Maruša in Anže ugotavljata, da vseh, ki skrbijo za dobro razmerje med kakovostjo in ceno, ni mogoče kupiti v Sloveniji. Manjšim proizvajalcem gre vse slabše pri preboju med najboljše, neupravičeno iz kategorije najboljši izginjajo tudi kitajski proizvajalci zaradi težav s trgovinsko vojno. Kateri so tokrat favoriti leta 2020?
Sergej Hvala je igrofil, ki prosti čas v zadnjih dneh preživlja s preizkušanjem novega PlayStationa. Zato debatiramo o igralnih konzolah; nove generacije so hitrejše in tišje, a razvoj ne prinaša revolucionarnih sprememb; o pandemičnih igrah; leta 2005 je v igro World of Warcraft zašel virus in povzročil virtualno pandemijo in s tem realne težave igralcem; ter o reviji Jazbina, ki je po propadu Jokerja nov poskus spremljanja igričarske scene.
Sledilnik je enostaven za uporabo, ljudem na razumevajoč način predstavlja podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Katera orodja uporablja skupnost, ki zdaj združuje več kot dvesto ljudi? Kako bi količine podatkov lahko bolje in varneje izkoristili tudi velikani in kako deluje Covid Spark, ki sicer ni še ena aplikacija za sledenje okužbam, ampak tehnološka rešitev za obveščanje stikov okuženih?
Neveljaven email naslov