Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Ste aktiven uporabnik spleta? Ali všečkate, delite in prenašate vsebine s spleta ter na spletu? Naj vas rešimo pred nepotrebnim plačevanjem kazni! Spregovorili bomo o avtorskih pravici na spletu, o katerih pri nas vemo občutno premalo – kljub temu, da je pri nas to področje zakonsko urejeno že 20 let!
V zadnji Odbiti leta 2015 smo zbrali najbolj odbite, nenavadne in zanimive zgodbe, ki smo jih ustvarili v iztekajočem letu. Zakaj je Green Bank najtišje mesto v Združenih državah Amerike, zakaj Instagrama v Sloveniji še ne jemljemo resno in kako rešiti mobitel, ki nam je padel v straniščno školjko, je le nekaj zanimivih zgodb … več pa v oddaji Odbita do bita.
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos prejel tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se sporet oziroma tracked. V oddaji ga je Eva Jung predstavila ob pomoči Mihe Pongraca in Maruše Kerec.
Najtišje mesto v Združenih državah Amerike je Green Bank v Zahodni Virginiji, kjer stoji teleskop, ki z vesoljem komunicira prek radijskih valov. V mestu zato ni mobilnega signala, brezžičnega interneta, tam so “mrtve” tudi mikrovalovne pečice.
Kulturnik.si je nov spletni portal, ki omogoča kvalitetnejšo orientacijo po kulturi in umetnosti. Poleg številnih dogodkov ponuja prebiranje novic, ustvarjalci pravijo, da bo jutranja kava zdaj trajala dlje.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Kako se je hekerska skupnost spremenila skozi leta v pogovoru z vodjo odzivnega centra SI – CERT Gorazdom Božičem, režiserjem filma Hekerji Blažem Završnikom in nekdanjim hekerjem Sebastjanom Štuclom.
Kritični umetniki, kot je britanski pisatelj, pisec, založnik ter multiumetnik James Bridle, tudi na družabnih omrežjih iščejo vedno bolj zanimive, domiselne, dostopne in predvsem sodobne načine, kako javnost opozoriti na nekatere žgoče družbene probleme. James s projektom Dronestagram opozarja na novi način vojskovanja z brezpilotnimi letali oziroma droni. Vidi jih kot leteče robotizirane sejalce smrti, ki so se nenadoma pojavili nad nami in čez noč postali vsenavzoči.
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
V tednu, ko opozarjamo na sekunde, ki rešujejo, bomo predstavili tudi nekaj mobilnih aplikacij, ki ob pravilni in hitri uporabi lahko rešijo srčni zastoj. Odbita do bita preizkuša iHelp, iRescue in nekaj tujih mobilnih rešiteljev srčnega zastoja.
Internet. Brez njega si danes ne predstavljamo življenja, še več: pomislite, kako jezni ste, ko se internetna hitrost nenadoma zmanjša in se vaše virtualno življenje zavrti kot na počasnem posnetku. Bi radi preverili kakovost in prepustnost svoje internetne povezave? Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je razvila svoje merilno orodje za preverjanje kakovosti fiksnih in brezžičnih internetnih povezav – AKOS Test net. Preizkusili smo ga za Odbita do bita.
“Ljudje na elektroniko ne gledajo kot na kreativen medij,” pravi Peter Edwards oziroma Casperelectronics, ki s pomočjo elektronike ustvarja eksperimentalne glasbene instrumente. Vse to omogoča orodje OMSynth MiniLab, ki je deloma elektronsko-učilni laboratorij, deloma glasbeni instrument. Kako ustvariti eksperimentalen glasbeni instrument in kakšne zvoke lahko iz njega izvlečemo?
Gremo na Cryptoparty! Ni namenjen le strokovnjakom ali paranoičnim posameznikom, ampak uporabnikom spleta, ki skrbijo za svojo komunikacijsko varnost in zasebnost na spletu.
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Slovenska podjetja Instagrama še ne jemljejo resno. In čeprav pravimo, da je Instagram razvrednotil delo fotografov, se sogovorniki ne strinjajo. Alan Orlič in Sanja in Zoran Leban Trojar o slovenski Instagram sceni.
V oddaji Odbita do bita predstavljamo prilagoditve novih tehnologij za slepe in slabovidne.
Neveljaven email naslov