Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsaj teoretično se nam na spletu namesto najbolj razširjenih vrhnjih domen .si. com, .net in .org, obetajo tudi domene s končnico .slovenia, .maribor .prekmurje in podobno. Toda registracija stane kar 185 tisoč dolarjev!
Je takšen “nakup” smiseln?
Svetovna organizacija za podeljevanje domen ICANN vloge sprejema do 12. aprila, potem pa bodo predloge in verjetno predvsem finančne zmožnosti kandidatov nekaj časa pregledovali. Seveda se poraja vprašanje, kdo bi bil pripravljen odšteti tako visoko vsoto za lastno vrhnjo domeno.
@Val202 Reg.te domene je absolutno nujna in nas postavi v prve zadetke iskalnikov. Še vedno večina planeta za nas pač ni slišala…
— Rihard Fekonja (@RihardFekonja) March 21, 2012
“Možnost je zanimiva predvsem za nekatera večja mesta, pokrajine in narodne skupnosti, predvsem pa za velika podjetja, ki se bodo odločila, da svojo blagovno znamko zaščitijo z vrhnjo domeno,” pravi Barbara Povše, vodja registra na Arnesu.
Registracija nacionalne ali mestne vrhnje domene bi bila lahko zelo uporabna. Vse nacionalno in predvsem turistično pomembne strani bi bile prepoznavne kot .slovenia, prestolnica bi na primer vse mestne vsebine združila pod .ljubljana. Barbara Povše sicer ob predpostavki visokih stroškov v registraciji vrhnjih domen za Slovenijo ne vidi pravega smisla.
“Glede na to, da je še pod domeno .si veliko prostora in da smo majhna država, se mi registracija vrhnjih domen ne zdi smiselna.”
Da v Sloveniji ni zanimanja za registracijo nacionalne vrhnje domene so potrdila tudi naša poizvedovanja. Na Slovenski turistični organizaciji so zapisali, da bi se za vzpostavitev novega registra morala odločiti država, torej verjetno vlada.
Iz mestne občine Ljubljana pa so sporočili, da bi bila investicija v vrhnjo domeno .ljubljana previsoka, da bi si jo sedanjih razmerah lahko privoščili.
Pa bi lahko vrhnjo domeno .slovenia ali .ljubljana na primer zakupil zasebnik, morda celo kakšno podjetje? Spomnimo se samo nejasnosti in zapletov okrog oglaševalske akcije Slovenija moja dežela in dilem okrog ustrezne zaščite avtorskih pravic. “ICANN bi vsekakor zahteval soglasje države,” odgovarja Povšetova.
Tudi v drugih pisavah
Se pa kmalu obeta še ena pomembna novost. Že nekaj časa je mogoče spletne naslove odpreti tudi v drugih pisavah, vendar mora biti vrhnja domena načeloma v latinici, izjemi sta že danes cirilični vrhnji domeni za Rusijo in Srbijo. Do konca leta pa naj bi internetni regulator ICANN omogočil registracijo tudi v drugih pisavah.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Vsaj teoretično se nam na spletu namesto najbolj razširjenih vrhnjih domen .si. com, .net in .org, obetajo tudi domene s končnico .slovenia, .maribor .prekmurje in podobno. Toda registracija stane kar 185 tisoč dolarjev!
Je takšen “nakup” smiseln?
Svetovna organizacija za podeljevanje domen ICANN vloge sprejema do 12. aprila, potem pa bodo predloge in verjetno predvsem finančne zmožnosti kandidatov nekaj časa pregledovali. Seveda se poraja vprašanje, kdo bi bil pripravljen odšteti tako visoko vsoto za lastno vrhnjo domeno.
@Val202 Reg.te domene je absolutno nujna in nas postavi v prve zadetke iskalnikov. Še vedno večina planeta za nas pač ni slišala…
— Rihard Fekonja (@RihardFekonja) March 21, 2012
“Možnost je zanimiva predvsem za nekatera večja mesta, pokrajine in narodne skupnosti, predvsem pa za velika podjetja, ki se bodo odločila, da svojo blagovno znamko zaščitijo z vrhnjo domeno,” pravi Barbara Povše, vodja registra na Arnesu.
Registracija nacionalne ali mestne vrhnje domene bi bila lahko zelo uporabna. Vse nacionalno in predvsem turistično pomembne strani bi bile prepoznavne kot .slovenia, prestolnica bi na primer vse mestne vsebine združila pod .ljubljana. Barbara Povše sicer ob predpostavki visokih stroškov v registraciji vrhnjih domen za Slovenijo ne vidi pravega smisla.
“Glede na to, da je še pod domeno .si veliko prostora in da smo majhna država, se mi registracija vrhnjih domen ne zdi smiselna.”
Da v Sloveniji ni zanimanja za registracijo nacionalne vrhnje domene so potrdila tudi naša poizvedovanja. Na Slovenski turistični organizaciji so zapisali, da bi se za vzpostavitev novega registra morala odločiti država, torej verjetno vlada.
Iz mestne občine Ljubljana pa so sporočili, da bi bila investicija v vrhnjo domeno .ljubljana previsoka, da bi si jo sedanjih razmerah lahko privoščili.
Pa bi lahko vrhnjo domeno .slovenia ali .ljubljana na primer zakupil zasebnik, morda celo kakšno podjetje? Spomnimo se samo nejasnosti in zapletov okrog oglaševalske akcije Slovenija moja dežela in dilem okrog ustrezne zaščite avtorskih pravic. “ICANN bi vsekakor zahteval soglasje države,” odgovarja Povšetova.
Tudi v drugih pisavah
Se pa kmalu obeta še ena pomembna novost. Že nekaj časa je mogoče spletne naslove odpreti tudi v drugih pisavah, vendar mora biti vrhnja domena načeloma v latinici, izjemi sta že danes cirilični vrhnji domeni za Rusijo in Srbijo. Do konca leta pa naj bi internetni regulator ICANN omogočil registracijo tudi v drugih pisavah.
Tik Tok mesečno uporablja milijarda aktivnih uporabnikov po vsem svetu. Priljubljen, zabaven, za mlade. To so najpogostejši opisi za Tik Tok. Pa tudi nevaren, zasvojljiv, prepovedan.
Jeseni lani je v Sloveniji odmeval prvi primer, ko je delovna inšpekcija z denarno kaznijo oglobila vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Odprl je številna vprašanja o razumevanju spletnega sveta in ureditvi pravil za platforme, ki niso več nove. Oglaševalski modeli se v digitalnem okolju bliskovito hitro spreminjajo, težava je, ker regulacija za njimi caplja prepočasi.
V električnem avtomobilu te pozimi zebe zaradi varčevanja z baterijo. Baterije imajo rok trajanja in jih ni mogoče reciklirati. Z električnim vozilom ne prideš daleč, polnjenje pa traja veliko časa. Res? Odbita do bita preverja mite, ki veljajo o električnih vozilih, in išče resnico. Dejstvo je, da so električna vozila za večino še vedno cenovno nedostopna, zato se posvečamo tudi novici o padcu cen (Teslinih) avtomobilov. Bo to vplivalo na trg?
Dobrodošli v svetu digitalnih financ. Na trgu je vedno več aplikacij za trgovanje z delnicami. So povod za spreminjanje razmišljanja uporabnikov o upravljanju z osebnimi financami? Borza je bolj dostopna, finančnega znanja je več, trgovanja z manjšimi zneski vedno več. Opozarjamo na nujnost pazljivosti pri izbiri kriptomenjalnice, tudi zaradi podjetja FTX, ki je v kripto svetu odgovorno za odmevno prevaro in izgubo denarja.
Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.
V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?
Mini odbita serija išče alternative družabnim omrežjem, ki jim uporabniki očitajo izgubo skrbi za dobrobit skupnosti. V drugi epizodi spoznavamo Mastodon, vesolje vozlišč, ki ima odprti protokol in spodbuja komunikacijo med skupnostmi z različnimi interesi. Čeprav Mastodon živi od leta 2016, vzpon doživlja v zadnjih mesecih zaradi migracije tviterašev, ki iščejo alternativno obliko podajanja kratkih sporočil.
Družabna omrežja, ki imajo še vedno veliko vpliva in denarja, zaradi številnih težav izgubljajo uporabnike. Odbita do bita zato v prvi mini seriji letos išče alternativna omrežja. Be Real je aplikacija francoskega porekla, ki namesto filtrirane resničnosti poudarja pomen realnega življenja. Do oktobra 2022 jo je naložilo 73 milijonov ljudi po vsem svetu, trenutno ima 10 milijonov dnevnih uporabnikov. Pravijo, da aplikacija zaradi skrbi za zdravje mladih uporabnikov ni zasvojljiva in da brezplačno uporabo omogočajo brez prikazovanja oglasov. Lahko preživijo?
Katere teme so tako močno zaznamovale 2022, da bodo vplivale tudi na letošnje leto in na tehnološko prihodnost?
Tradicionalna odbita debata prinaša pregled telefonskega leta. Leto 2022 ni prineslo prebojnih novosti, Maruša in Anže debatirata o vidnih posledicah svetovnih kriz na trgu, o previsokih cenah telefonov in o enotnih polnilnikih, ki jih zahteva Evropska unija. Katere telefone z letnico 2022 se izplača kupiti? Tudi tokrat so razdeljeni v kategorije: pregrešno dragi, dostopni in poceni telefoni.
Ker je v nogometu že skoraj več tehnologije kot športa, se tudi Odbita do bita ozira proti Katarju. Novinarski kolega Aljaž Golčer pripoveduje o vzponu in kritikah sistema VAR in o razdelitvi sodniških nalog zaradi številnih kamer in senzorjev. O novi tehnologiji, ki pomaga pri določitvi prepovedanega položaja, in o pametni žogi, ki jo spremljamo na svetovnem prvenstvu 2022.
Države Evropske unije so sprejele dolgo pričakovani akt o digitalnih storitvah. Kakšne pravice torej prinaša uporabnikom spletnih storitev in kakšne zahteve nalaga tehnološkim velikanom? Se bomo končno znebili vedenjskega oglaševanja? Kako priti do živega korporacijam iz Kitajske ali Združenih držav, ki jim varovanje osebnih podatkov ni tako sveto kot Evropski uniji?
Twitter zaradi prevzema Elona Muska izgublja uporabnike in prešteva kritike strokovnjakov, zaposlenih in tviterašev. Kakšno je razpoloženje na slovenskem delu Twitterja, koliko uporabnikov še tvita v slovenščini, o čem govorijo in kako natančno lahko na podlagi Twitterja napovemo volilne rezultate? Omrežju Mastodon, ki velja za alternativo Twitterju, se je do sredine novembra pridružilo milijon uporabnikov, število narašča, povprečje dnevnih uporabnikov se povečuje.
Z režiserko in scenaristko o pomembnosti nastavitev, ki dela režiserjev in igralcev ob domačem gledanju filmov ne popačijo. Zakaj so skupine nastavitev v televizorjih privzete in kako slavni igralec Tom Cruise o gledanju domače televizije izobražuje svoje oboževalce. Urša Menart med drugim sestavi seznam spletnih platform, ki tudi v Sloveniji omogočajo ogled manj popularnih zvrsti filmov (kratkih, dokumentarnih in animiranih).
Fliperji in avtomati za igre na srečo? Ali Tennis for two, ki velja za eno prvih iger v zgodnji zgodovini videoiger? Kako določiti rojstvo računalniških iger in kje, kdaj in kako so se v tem obdobju zgodile pomembne spremembe?
Predstavljajte si, da računalniški program lahko nariše, kar koli si zamislite, živali, predmete in ljudi, v položajih, ki v resničnem življenju ne obstajajo, pa so kljub temu videti realno. Pes, ki drži filmsko kamero, in mačka, ki pilotira letalo, sta sicer na generirani sliki lahko zabavna, če pa v domišljijo in umetno inteligenco vključimo obraze ljudi, postane položaj bolj resen in strašljiv.
Odbita do bita tokrat z odbito zgodbo o domači izdelavi profesionalne mehanske tipkovnice.
Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se po navadi sprašujemo, koliko časa naj otroci gledajo v zaslon, ne pa, kaj naj gledajo. Zato Odbita do bita tokrat gleda risanke in se sprašuje, kako se vsebine spreminjajo, zakaj je televizija v dobi manjših zaslonov še popularna in kako se kakovostno prilagajati trendom, ki jih narekujejo družabna omrežja.
Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih?
Brezpilotni letalniki - tehnologija, ki sicer ni nova, je pa vse bolj uporabna v komercialne (in tudi zasebne) namene. Potrošniki atraktivne posnetke iz zraka pričakujemo v oglasih, glasbenih spotih in filmih.
Neveljaven email naslov