Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsaj teoretično se nam na spletu namesto najbolj razširjenih vrhnjih domen .si. com, .net in .org, obetajo tudi domene s končnico .slovenia, .maribor .prekmurje in podobno. Toda registracija stane kar 185 tisoč dolarjev!
Je takšen “nakup” smiseln?
Svetovna organizacija za podeljevanje domen ICANN vloge sprejema do 12. aprila, potem pa bodo predloge in verjetno predvsem finančne zmožnosti kandidatov nekaj časa pregledovali. Seveda se poraja vprašanje, kdo bi bil pripravljen odšteti tako visoko vsoto za lastno vrhnjo domeno.
@Val202 Reg.te domene je absolutno nujna in nas postavi v prve zadetke iskalnikov. Še vedno večina planeta za nas pač ni slišala…
— Rihard Fekonja (@RihardFekonja) March 21, 2012
“Možnost je zanimiva predvsem za nekatera večja mesta, pokrajine in narodne skupnosti, predvsem pa za velika podjetja, ki se bodo odločila, da svojo blagovno znamko zaščitijo z vrhnjo domeno,” pravi Barbara Povše, vodja registra na Arnesu.
Registracija nacionalne ali mestne vrhnje domene bi bila lahko zelo uporabna. Vse nacionalno in predvsem turistično pomembne strani bi bile prepoznavne kot .slovenia, prestolnica bi na primer vse mestne vsebine združila pod .ljubljana. Barbara Povše sicer ob predpostavki visokih stroškov v registraciji vrhnjih domen za Slovenijo ne vidi pravega smisla.
“Glede na to, da je še pod domeno .si veliko prostora in da smo majhna država, se mi registracija vrhnjih domen ne zdi smiselna.”
Da v Sloveniji ni zanimanja za registracijo nacionalne vrhnje domene so potrdila tudi naša poizvedovanja. Na Slovenski turistični organizaciji so zapisali, da bi se za vzpostavitev novega registra morala odločiti država, torej verjetno vlada.
Iz mestne občine Ljubljana pa so sporočili, da bi bila investicija v vrhnjo domeno .ljubljana previsoka, da bi si jo sedanjih razmerah lahko privoščili.
Pa bi lahko vrhnjo domeno .slovenia ali .ljubljana na primer zakupil zasebnik, morda celo kakšno podjetje? Spomnimo se samo nejasnosti in zapletov okrog oglaševalske akcije Slovenija moja dežela in dilem okrog ustrezne zaščite avtorskih pravic. “ICANN bi vsekakor zahteval soglasje države,” odgovarja Povšetova.
Tudi v drugih pisavah
Se pa kmalu obeta še ena pomembna novost. Že nekaj časa je mogoče spletne naslove odpreti tudi v drugih pisavah, vendar mora biti vrhnja domena načeloma v latinici, izjemi sta že danes cirilični vrhnji domeni za Rusijo in Srbijo. Do konca leta pa naj bi internetni regulator ICANN omogočil registracijo tudi v drugih pisavah.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Vsaj teoretično se nam na spletu namesto najbolj razširjenih vrhnjih domen .si. com, .net in .org, obetajo tudi domene s končnico .slovenia, .maribor .prekmurje in podobno. Toda registracija stane kar 185 tisoč dolarjev!
Je takšen “nakup” smiseln?
Svetovna organizacija za podeljevanje domen ICANN vloge sprejema do 12. aprila, potem pa bodo predloge in verjetno predvsem finančne zmožnosti kandidatov nekaj časa pregledovali. Seveda se poraja vprašanje, kdo bi bil pripravljen odšteti tako visoko vsoto za lastno vrhnjo domeno.
@Val202 Reg.te domene je absolutno nujna in nas postavi v prve zadetke iskalnikov. Še vedno večina planeta za nas pač ni slišala…
— Rihard Fekonja (@RihardFekonja) March 21, 2012
“Možnost je zanimiva predvsem za nekatera večja mesta, pokrajine in narodne skupnosti, predvsem pa za velika podjetja, ki se bodo odločila, da svojo blagovno znamko zaščitijo z vrhnjo domeno,” pravi Barbara Povše, vodja registra na Arnesu.
Registracija nacionalne ali mestne vrhnje domene bi bila lahko zelo uporabna. Vse nacionalno in predvsem turistično pomembne strani bi bile prepoznavne kot .slovenia, prestolnica bi na primer vse mestne vsebine združila pod .ljubljana. Barbara Povše sicer ob predpostavki visokih stroškov v registraciji vrhnjih domen za Slovenijo ne vidi pravega smisla.
“Glede na to, da je še pod domeno .si veliko prostora in da smo majhna država, se mi registracija vrhnjih domen ne zdi smiselna.”
Da v Sloveniji ni zanimanja za registracijo nacionalne vrhnje domene so potrdila tudi naša poizvedovanja. Na Slovenski turistični organizaciji so zapisali, da bi se za vzpostavitev novega registra morala odločiti država, torej verjetno vlada.
Iz mestne občine Ljubljana pa so sporočili, da bi bila investicija v vrhnjo domeno .ljubljana previsoka, da bi si jo sedanjih razmerah lahko privoščili.
Pa bi lahko vrhnjo domeno .slovenia ali .ljubljana na primer zakupil zasebnik, morda celo kakšno podjetje? Spomnimo se samo nejasnosti in zapletov okrog oglaševalske akcije Slovenija moja dežela in dilem okrog ustrezne zaščite avtorskih pravic. “ICANN bi vsekakor zahteval soglasje države,” odgovarja Povšetova.
Tudi v drugih pisavah
Se pa kmalu obeta še ena pomembna novost. Že nekaj časa je mogoče spletne naslove odpreti tudi v drugih pisavah, vendar mora biti vrhnja domena načeloma v latinici, izjemi sta že danes cirilični vrhnji domeni za Rusijo in Srbijo. Do konca leta pa naj bi internetni regulator ICANN omogočil registracijo tudi v drugih pisavah.
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov