Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nonny de la Pena je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kakšni so izzivi takšnega novinarstva, kjer posameznik novice ne samo prebira, posluša ali gleda, temveč postane del nje, pa povemo v oddaji Odbita do bita.
Nonny de la Peña je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. In za kaj pravzaprav pri vsem tem gre? Posameznik s pomočjo posebne čelade postane del dogajanja oziroma novice, ni več oddaljen prejemnik zgodb, ampak zgodbo s pomočjo navidezne resničnosti doživlja.
“Na primer, ko nekdo opisuje, kako je biti nekje, si je to mogoče predstavljati. Če pa lahko novico na nek način občutite, kot bi bili sami tam, je vse drugače.” Za proizvajanje tovrstnih novic, katerih produkcija ni poceni, uporabljajo igričarske platforme in navidezno okolje. Čeprav podobnost z igrami ni zanemarljiva, se tukaj posameznik ne igra …
“Posameznik je samo priča, nima telesa. Tudi ne more spremeniti scenarija, saj je to novinarski prispevek, ampak prikazan na določen način. To ni igra, ni stopenj, ne morete dobiti točk,” pravi Nonny de la Peña.
Projekt, s katerim je začela drugače razmišljati o novinarstvu in pripovedovanju zgodb, je govoril o zaporu v Guantamanu. Ustvarila je več kot pet tovrstnih filmov, med njimi Hunger in Los Angeles, ki prikazuje čakanje v vrsti pred javno kuhinjo, ko eden od čakajočih pade v diabetično komo. Nato izbruhne panika. “Hunger in LA je imel zelo velik vpliv na ljudi. Jokali so, doživljali številne emocije. Predsednik svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab si je ta prispevek ogledal in me vprašal, če lahko ustvarim kaj na temo Sirije.”
Na voljo je imela šest tednov, da je zbrala ves potreben material in ustvarila skupino. Zgodba se začne s petjem mladega dekleta na ulici, ko cesto zadane mina. “Nato sem zbrala ekipo snemalcev in fotografov ter jih poslala na meje Sirije in Iraka, kjer zdaj deluje Islamska država. Posneli so begunski center, jaz pa sem ga prenesla v projekt. Z resničnim zvokom in sliko.”
Nonny de la Peña v svojih projektih obravnava težke zgodbe našega časa – lakoto, vojno, nepravičnost, smrt.
“V projektu Use of force prikaže smrt migranta, ki ga ubije ameriška mejna patrulja. Dogodek je posnela mlada ženska, v katerem je jasno razvidno, da so ga zvezali in pretepali. Ni se mogel upirati.”
Žensko, ki je to posnela, je Nonny povabila v laboratorij, skenirala njeno telo in obraz, posnela njene gibe in prenesla v navidezni svet. “Namesto da bi le sedeli in se pogovarjali o dogodku, sta ga poustvarili. Kričala je, spomnila se je kričanja, imela je posnetke, pokazala je svojo izkušnjo.”
Izjemno živa oblika novinarstva bi po njenem mnenju lahko pritegnila tudi mlajšo publiko, ki časopisov že zdavnaj ne prebira več. “V prihodnje bo to postala stalna praksa proizvajanja in pripovedovanja zgodb. Skenirali bomo osebe in jih postavili v navidezni svet. Ljudje si bodo na glavo nadeli posebno čelado za navidezno resničnost in bili priča dogodkom na zelo virtualen način.”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nonny de la Pena je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kakšni so izzivi takšnega novinarstva, kjer posameznik novice ne samo prebira, posluša ali gleda, temveč postane del nje, pa povemo v oddaji Odbita do bita.
Nonny de la Peña je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. In za kaj pravzaprav pri vsem tem gre? Posameznik s pomočjo posebne čelade postane del dogajanja oziroma novice, ni več oddaljen prejemnik zgodb, ampak zgodbo s pomočjo navidezne resničnosti doživlja.
“Na primer, ko nekdo opisuje, kako je biti nekje, si je to mogoče predstavljati. Če pa lahko novico na nek način občutite, kot bi bili sami tam, je vse drugače.” Za proizvajanje tovrstnih novic, katerih produkcija ni poceni, uporabljajo igričarske platforme in navidezno okolje. Čeprav podobnost z igrami ni zanemarljiva, se tukaj posameznik ne igra …
“Posameznik je samo priča, nima telesa. Tudi ne more spremeniti scenarija, saj je to novinarski prispevek, ampak prikazan na določen način. To ni igra, ni stopenj, ne morete dobiti točk,” pravi Nonny de la Peña.
Projekt, s katerim je začela drugače razmišljati o novinarstvu in pripovedovanju zgodb, je govoril o zaporu v Guantamanu. Ustvarila je več kot pet tovrstnih filmov, med njimi Hunger in Los Angeles, ki prikazuje čakanje v vrsti pred javno kuhinjo, ko eden od čakajočih pade v diabetično komo. Nato izbruhne panika. “Hunger in LA je imel zelo velik vpliv na ljudi. Jokali so, doživljali številne emocije. Predsednik svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab si je ta prispevek ogledal in me vprašal, če lahko ustvarim kaj na temo Sirije.”
Na voljo je imela šest tednov, da je zbrala ves potreben material in ustvarila skupino. Zgodba se začne s petjem mladega dekleta na ulici, ko cesto zadane mina. “Nato sem zbrala ekipo snemalcev in fotografov ter jih poslala na meje Sirije in Iraka, kjer zdaj deluje Islamska država. Posneli so begunski center, jaz pa sem ga prenesla v projekt. Z resničnim zvokom in sliko.”
Nonny de la Peña v svojih projektih obravnava težke zgodbe našega časa – lakoto, vojno, nepravičnost, smrt.
“V projektu Use of force prikaže smrt migranta, ki ga ubije ameriška mejna patrulja. Dogodek je posnela mlada ženska, v katerem je jasno razvidno, da so ga zvezali in pretepali. Ni se mogel upirati.”
Žensko, ki je to posnela, je Nonny povabila v laboratorij, skenirala njeno telo in obraz, posnela njene gibe in prenesla v navidezni svet. “Namesto da bi le sedeli in se pogovarjali o dogodku, sta ga poustvarili. Kričala je, spomnila se je kričanja, imela je posnetke, pokazala je svojo izkušnjo.”
Izjemno živa oblika novinarstva bi po njenem mnenju lahko pritegnila tudi mlajšo publiko, ki časopisov že zdavnaj ne prebira več. “V prihodnje bo to postala stalna praksa proizvajanja in pripovedovanja zgodb. Skenirali bomo osebe in jih postavili v navidezni svet. Ljudje si bodo na glavo nadeli posebno čelado za navidezno resničnost in bili priča dogodkom na zelo virtualen način.”
Po sodbi sodišča EU mora Google ugoditi zahtevam posameznikov, naj se med rezultati iskanja ne pojavljajo njihovi osebni podatki. O pravici do pozabe oziroma izbrisa z Jeffom Jarvisom in mag. Andrejem Tomšičem.
Valovska spletna ekipa se je v soboto odpravila v Trboje, kjer so se že osmič zbrali slovenski spletni profesionalci. Webmaster piknik je tisti dan v letu, ko se ljudje z interneta srečajo v živo, že nekaj let pa piknik ni namenjen samo webmasterjem, ampak vsem, ki se ukvarjajo z internetom in povezanimi tehnologijami.Pogovarjali smo se s številnimi tviteraši, programerji, novinarji, dizajnerji in drugimi spletnimi profesionalci. Slišali jih boste v oddaji Odbita do bita, tema pogovora bo seveda internet!
Povezovanje na javna brezžična omrežja (WiFi) z mobilnimi napravami je postalo vsakdanje opravilo. Vendar pri tem radi pozabljamo tudi na varnost svojih podatkov, ki jih delimo, in aplikacij, ki jih uporabljamo. Po spletu lahko tudi najdemo več nasvetov, kako se zavarovati pred prestrezanjem podatkov. V tokratni oddaji Odbita do bita smo spoznali, kako vam lahko spletni kriminalci življenje postavijo na glavo in kako se zavarovati na javnih brezžičnih omrežjih.
Področje avtomatske prepoznave govora in sintetizatorjev govora je v zadnjih nekaj letih doživelo razcvet. Zaradi učinkovitih orodij, ki angleški govor prepoznavajo z izredno visoko, skoraj stoodstotno natančnostjo, so se vsi večji proizvajalci mobilne telefonije, tabličnih računalnikov in skratka tehnoloških rešitev vseh vrst začeli posluževati glasovnih ukazov v vse večji meri. A pri tem uporabniki, ki izhajamo iz slovensko govorečega okolja, naletimo na težavo – učinkovitega programa za splošno rabo, ki bi prepoznaval govorjeno slovenščino, zaenkrat še ni.
Odbita do bita tokrat raziskuje viralnost na spletu. Je uspeh viralnega videa res odvisen samo od smešne ali neumne vsebine? Viralne spletne trende doma in v tujini opisuje gost oddaje Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriškem Stanfordu.
Z direktorjem družabnih omrežij v eni izmed oglaševalskih agencij iz Londona Jamesom Whatleyjem smo se pogovarjali o vedno večjem uvajanju oglaševanja v družabnih omrežjih.
Založba Goga je s podporo Javne agencije za knjigo ustvarila aplikacijo za androide imenovano Slovenian Literature, s pomočjo katere lahko tuji založniki dobijo informacije o slovenskih avtorjih in vpogled v vzorčne prevode njihovih knjig.
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ta teden potekajo osmi Dnevi industrijske robotike. Ta veja robotike je z nami že več kot 50 let – od leta 1961, v minulih desetletjih pa je močno olajšala industrijsko proizvodnjo in pocenila številne dobrine. V prostorih fakultete si je mogoče ogledati sedem tovrstnih robotov in še dva prototipa, vse pa so v nekajmesečnem delu zasnovali študentje sami. Med drugim roboti z obiskovalci igrajo namizni hokej in košarko, pečejo vaflje in za kozarec pijače lovijo nasmehe. V oddaji Odbita do bita skupaj z Majo Ratej opišemo v naslednjih minutah.
Facebook znova uvaja spremembe. Predstavljamo nov iskalnik – Graph Search, ki vam olajša iskanje skupnih interesov, prijateljev in priljubljenih destinacij. O prednostih in slabostih bomo razpravljali s komunikologom Domnom Savičem in državno nadzornico za varstvo osebnih podatkov Evo Kalan.
South by South West je eden pomembnejših ameriških festivalov, saj pritegne pozornost filmske, glasbene in tehnološke industrije. Austin v Texasu ima tako zavidljivo mesto na zemljevidu inovacij. Tja hitijo vsi tehnološki velikani in evangelisti nove digitalne realnosti. Med njimi je bil tudi Slovenec Andraž Tori.
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja z Nevrološke klinike v Ljubljani razvili e-storitev in mobilno aplikacijo ParkinsonCheck.
Kartica Urbana se seli na mobilne telefone in prinaša številne prednosti uporabe LPPja, Biciklja, parkirišč itd. Še preden smo jo uporabniki dobili v roke je aplikacija prejela prestižno nagrado MasterCard Transport Ticketing Award za najuspešnejši program in sistem mobilnega zaračunavanja in upravljanja vozovnic.
Bi lahko računalniki kdaj prav zares mislili kot ljudje? "Primerjajva nas in podmornice. Ljudje lahko plavamo, toda, ali plavajo tudi podmornice?" Tako nam je na vprašanje, ali bodo računalniki kdaj mislili, odgovoril Kerrie Holley, eden vodilnih strokovnjakov družbe IBM, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji. "Podmornice seveda ne plavajo, a kljub temu lebdijo in se premikajo v vodi in s tem ustvarjajo iluzijo plavanja. Plavajo pa ne." In podobno bo tudi s superračunalniki ...
Zimski Soči bo tudi v znamenju Twitterja, v 140 znakih se bodo oglašali številni slovenski športniki, na čelu z Anžetom Kopitarjem in Tino Maze. Kakšna so pravila in omejitve olimpijskega tvitanja, kdo so globalni zvezdniki športne tvitosfere, kako bomo tvitali za naše ...
Ob deseti obletnici Facebooka znanstveniki s Princetona napovedujejo njegov skorajšnji zaton. Raziskavo komentira dr. Marko Milosavljević s FDV.
Brian Kaas je ilustrator v podjetju Google. Če znamka še ni na vrhu najmočnejših, pa je zagotovo ena izmed najbolj igrivih. Kaas je del ekipe Google Doodle, ki pripravlja priložnostne različice logotipa. Pred dnevi je narisal Kekca, ki je krasil slovensko različico priljubljenega iskalnika.
Pametni telefoni so del našega vsakdana, in aplikacije tudi. Ne bomo povzdigovali pametnih mobilcev ali bognedaj pretiravali glede njihove uporabnosti, spomnili pa bomo na nekaj najbolj uporabnih orodij oziroma aplikacij, ki jih uporabljajo novinarji oddaje Odbita do bita. Brez katere pa vam živeti ni?
Tiskani časopisi so razmeroma varni proti izmišljenim novicam, ne pa tudi splet. Strica Kim Jong Una niso pojedli sestradani psi, satelit ni posnel čudovite fotografije Evrope ob vstopu v novo leto, sneg ni prekril piramid v Egiptu in slovenska policija ni obiskala punce zaradi tvita o nutelli. Zakaj spletni mediji takšne zgodbe vendarle objavljajo? Kaj pa če je vse izmišljeno? O trendih in neizmerni želji po viralnosti razmišlja bloger in kolumnist Aljaž Pengov Bitenc.
Mobilne naprave in njihovi prav tako mobilni lastniki soustvarjajo primerno okolje in trenutek za širitev ponudbe podcastov – tudi domačih. O vse bolj pestri krajini slovenskih podcastov govorijo njihovi neodvisni avtorji.
Arhiv RTV Slovenija je stopil v novo dimenzijo. O novostih in izobljšavah Luka Zebec, vodja multimedijskega centra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov