Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nonny de la Pena je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kakšni so izzivi takšnega novinarstva, kjer posameznik novice ne samo prebira, posluša ali gleda, temveč postane del nje, pa povemo v oddaji Odbita do bita.
Nonny de la Peña je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. In za kaj pravzaprav pri vsem tem gre? Posameznik s pomočjo posebne čelade postane del dogajanja oziroma novice, ni več oddaljen prejemnik zgodb, ampak zgodbo s pomočjo navidezne resničnosti doživlja.
“Na primer, ko nekdo opisuje, kako je biti nekje, si je to mogoče predstavljati. Če pa lahko novico na nek način občutite, kot bi bili sami tam, je vse drugače.” Za proizvajanje tovrstnih novic, katerih produkcija ni poceni, uporabljajo igričarske platforme in navidezno okolje. Čeprav podobnost z igrami ni zanemarljiva, se tukaj posameznik ne igra …
“Posameznik je samo priča, nima telesa. Tudi ne more spremeniti scenarija, saj je to novinarski prispevek, ampak prikazan na določen način. To ni igra, ni stopenj, ne morete dobiti točk,” pravi Nonny de la Peña.
Projekt, s katerim je začela drugače razmišljati o novinarstvu in pripovedovanju zgodb, je govoril o zaporu v Guantamanu. Ustvarila je več kot pet tovrstnih filmov, med njimi Hunger in Los Angeles, ki prikazuje čakanje v vrsti pred javno kuhinjo, ko eden od čakajočih pade v diabetično komo. Nato izbruhne panika. “Hunger in LA je imel zelo velik vpliv na ljudi. Jokali so, doživljali številne emocije. Predsednik svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab si je ta prispevek ogledal in me vprašal, če lahko ustvarim kaj na temo Sirije.”
Na voljo je imela šest tednov, da je zbrala ves potreben material in ustvarila skupino. Zgodba se začne s petjem mladega dekleta na ulici, ko cesto zadane mina. “Nato sem zbrala ekipo snemalcev in fotografov ter jih poslala na meje Sirije in Iraka, kjer zdaj deluje Islamska država. Posneli so begunski center, jaz pa sem ga prenesla v projekt. Z resničnim zvokom in sliko.”
Nonny de la Peña v svojih projektih obravnava težke zgodbe našega časa – lakoto, vojno, nepravičnost, smrt.
“V projektu Use of force prikaže smrt migranta, ki ga ubije ameriška mejna patrulja. Dogodek je posnela mlada ženska, v katerem je jasno razvidno, da so ga zvezali in pretepali. Ni se mogel upirati.”
Žensko, ki je to posnela, je Nonny povabila v laboratorij, skenirala njeno telo in obraz, posnela njene gibe in prenesla v navidezni svet. “Namesto da bi le sedeli in se pogovarjali o dogodku, sta ga poustvarili. Kričala je, spomnila se je kričanja, imela je posnetke, pokazala je svojo izkušnjo.”
Izjemno živa oblika novinarstva bi po njenem mnenju lahko pritegnila tudi mlajšo publiko, ki časopisov že zdavnaj ne prebira več. “V prihodnje bo to postala stalna praksa proizvajanja in pripovedovanja zgodb. Skenirali bomo osebe in jih postavili v navidezni svet. Ljudje si bodo na glavo nadeli posebno čelado za navidezno resničnost in bili priča dogodkom na zelo virtualen način.”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nonny de la Pena je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kakšni so izzivi takšnega novinarstva, kjer posameznik novice ne samo prebira, posluša ali gleda, temveč postane del nje, pa povemo v oddaji Odbita do bita.
Nonny de la Peña je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. In za kaj pravzaprav pri vsem tem gre? Posameznik s pomočjo posebne čelade postane del dogajanja oziroma novice, ni več oddaljen prejemnik zgodb, ampak zgodbo s pomočjo navidezne resničnosti doživlja.
“Na primer, ko nekdo opisuje, kako je biti nekje, si je to mogoče predstavljati. Če pa lahko novico na nek način občutite, kot bi bili sami tam, je vse drugače.” Za proizvajanje tovrstnih novic, katerih produkcija ni poceni, uporabljajo igričarske platforme in navidezno okolje. Čeprav podobnost z igrami ni zanemarljiva, se tukaj posameznik ne igra …
“Posameznik je samo priča, nima telesa. Tudi ne more spremeniti scenarija, saj je to novinarski prispevek, ampak prikazan na določen način. To ni igra, ni stopenj, ne morete dobiti točk,” pravi Nonny de la Peña.
Projekt, s katerim je začela drugače razmišljati o novinarstvu in pripovedovanju zgodb, je govoril o zaporu v Guantamanu. Ustvarila je več kot pet tovrstnih filmov, med njimi Hunger in Los Angeles, ki prikazuje čakanje v vrsti pred javno kuhinjo, ko eden od čakajočih pade v diabetično komo. Nato izbruhne panika. “Hunger in LA je imel zelo velik vpliv na ljudi. Jokali so, doživljali številne emocije. Predsednik svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab si je ta prispevek ogledal in me vprašal, če lahko ustvarim kaj na temo Sirije.”
Na voljo je imela šest tednov, da je zbrala ves potreben material in ustvarila skupino. Zgodba se začne s petjem mladega dekleta na ulici, ko cesto zadane mina. “Nato sem zbrala ekipo snemalcev in fotografov ter jih poslala na meje Sirije in Iraka, kjer zdaj deluje Islamska država. Posneli so begunski center, jaz pa sem ga prenesla v projekt. Z resničnim zvokom in sliko.”
Nonny de la Peña v svojih projektih obravnava težke zgodbe našega časa – lakoto, vojno, nepravičnost, smrt.
“V projektu Use of force prikaže smrt migranta, ki ga ubije ameriška mejna patrulja. Dogodek je posnela mlada ženska, v katerem je jasno razvidno, da so ga zvezali in pretepali. Ni se mogel upirati.”
Žensko, ki je to posnela, je Nonny povabila v laboratorij, skenirala njeno telo in obraz, posnela njene gibe in prenesla v navidezni svet. “Namesto da bi le sedeli in se pogovarjali o dogodku, sta ga poustvarili. Kričala je, spomnila se je kričanja, imela je posnetke, pokazala je svojo izkušnjo.”
Izjemno živa oblika novinarstva bi po njenem mnenju lahko pritegnila tudi mlajšo publiko, ki časopisov že zdavnaj ne prebira več. “V prihodnje bo to postala stalna praksa proizvajanja in pripovedovanja zgodb. Skenirali bomo osebe in jih postavili v navidezni svet. Ljudje si bodo na glavo nadeli posebno čelado za navidezno resničnost in bili priča dogodkom na zelo virtualen način.”
Odbita do bita se loteva tehnologij, ki izginjajo. Med njimi naj bi bil teletekst, Maruša in Anže pa s sogovorniki ugotavljata, da teletekst tudi v letu 2017 na dan bere 20 odstotkov Slovencev. Čeprav napredka ni videti, teletekst zelo dobro živi v sožitju z novimi tehnologijami. Ukinili so ga le v Veliki Britaniji, Avstrijci so še vedno znani po hitrem objavljanju športnih rezultatov, na Madžarskem pa so poleg ljubezenskih pisem na teletekstu popularne še klepetalnice za zmenkarije.
Nova sezona podkasta Odbita do bita se še ozira za poletjem. 15. junij je ukinil mobilno gostovanjev državah Evropske unije in spremenil navade uporabnikov. "Free Wifi" ni več najbolj zaželena tabla pred restavracijami v tujini. Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Maruša in Anže svetujeta, da na dopust spakirate tudi podkaste. Kaj in zakaj je dobro poslušati v senci?
Ste kdaj razmišljali katerega od največjih petih bi se najlažje znebili? Amazon, Apple, Google, Facebook in Microsoft na vsakem koraku krojijo naša življenja. Odbita do bita z gosti (Jure Košir, Jože Robežnik, Nataša Briški in Maruša Majer) ugiba kako bi bilo, če jih ne bi bilo ...
Podkast o sodobnih tehnologijah praznuje z avtorjem imena Odbita do bita. Jonas Ž. o tem kako danes poslušamo radio, kako smo ga včasih in kam nas pelje tehnologija. Sprašujeta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nikola Tesla, Jonas Žnidaršič in Rade Šerbedžija so glavne zvezde futurističnega četrtka. Bodite zraven, praznuje z nami!
Predstavljajte si, da dobro sodelujejo tudi konkurenčna podjetja … Lahko! IFTTT (If This Than That) povezuje spletne storitve. Možnosti je veliko, podkast Odbita do bita razpravlja o nekaj najbolj zanimivih.
Tudi bančništvo ne more ubežati spletni in mobilni revoluciji. Odbita do bita testira nove, digitalne banke (britanski Revolut in nemško N26) in se poigrava z mislijo, da obstaja življenje brez gotovine.
Odbita do bita sanja o poletju in se pelje na dopust z navigacijo. Morda niste vedeli, Slovenec Zvonko Fazarinc je zaslužen za prvo GPS napravo na svetu! V Odbiti boste slišali uporabniške izkušnje in priporočila za uporabniku prijazne navigacije na mobilnih telefonih. (Foto: Lars Plougmann)
Tehnološka konferenca WeAreDevelopers je na Dunaj minuli konec tedna privabila 3800 ljudi in 78 predavateljev. Razpravljali so tudi o osrednji temi na področju informacijske tehnologije – virtualni resničnosti. Razlike med konkurenčnimi sistemi so velike, nekaj je tudi takih, ki ne spadajo več v področje VR-ja. Odbita do bita preizkuša Microsoftov sistem Hololens (računalnik na glavi), ki omogoča opazovanje 3D objektov v prostoru in njihovo manipulacijo.
V Sloveniji se prvi na svetu hvalimo z digitalnimi nagrobniki. Poenostavljeno, gre za digitalni zaslon na dejanskem pokopališču, na katerem se prikazujejo podatki umrle osebe. Čudno? Bizarno? Napredno? Varno? Gosta podkasta sta dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in dr. Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. (foto: Milan Zorman)
Kako bolj pametno in učinkovito deliti stvari po spletu? Kako ustvariti povezavo na točno določen del posnetka (na Youtubu, Soundcloudu, Vimeu in v 4D arhivu)? Odgovarjata Maruša Kerec in Anže Tomić!
Če nimate pametnega televizorja, mu pamet lahko dodate! Ker televizije ne kupujete pogosto, podkast Odbita do bita testira alternativo pametnemu televizorju: Chromecast!
Predstavljajte si, da čistite stanovanje in hkrati pišete email. Izvedljivo, tudi v domačem jeziku! Google že tako dobro razume slovensko, da mu lahko narekujemo besedilo, ki ga računalnik natipka namesto nas. O govornih tehnologijah v podkastu Odbita do bita!
Tretji del trilogije o telefonih razpravlja o najdražjih. Tistih, ki jih imamo najraje, čeprav veliko stanejo. Zdi se, da Apple in Samsung nimata konkurence, a Maruša in Anže izpostavita še nekaj drugih modelov.
Kaj pametnega je pametno kupiti? Maruša Kerec in Anže Tomić v drugem delu podkasta Odbita do bita, ki razpravlja o telefonih, iščeta uporaben in ugoden model pametnega telefona.
V naslednji trilogiji podkast Odbita do bita debatira in testira. Pametne telefone, seveda! So pametni telefoni res preveliki za naše žepe, lahko s pravilnim polnjenjem baterijo več časa ohranjamo pri življenju? Maruša Kerec in Anže Tomić razbijata mite o pametnih telefonih in iščeta resnico!
Za spletno varnost so pomembna dolga, raznolika in zakoplicirana gesla. Še bolj priporočljivi so brezplačni in enostavni upravljalniki gesel. Maruša Kerec in Anže Tomić pa v tretjem delu podkasta Odbita do bita ugotavljata, da obstaja dodaten in veliko bolj varen način - preverjanje v dveh korakih.
V prvem delu smo se naučili, da je dolgo geslo varno geslo! Anže Tomić in Maruša Kerec v nadaljevanju podkasta o geslih obljubljata, da bodo upravljalniki gesel olajšali življenje in omogočili bolj miren spanec. Vse kar rabiš je eno geslo!
Uporaba zaščitnih gesel naj bi bila vsem računalniško pismenim popolnoma jasna. Anže Tomić in Maruša Kerec vseeno ugotavljata, da naša spletna gesla niso samo problem, ampak resna težava modernega življenja.
Neveljaven email naslov