Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nonny de la Pena je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kakšni so izzivi takšnega novinarstva, kjer posameznik novice ne samo prebira, posluša ali gleda, temveč postane del nje, pa povemo v oddaji Odbita do bita.
Nonny de la Peña je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. In za kaj pravzaprav pri vsem tem gre? Posameznik s pomočjo posebne čelade postane del dogajanja oziroma novice, ni več oddaljen prejemnik zgodb, ampak zgodbo s pomočjo navidezne resničnosti doživlja.
“Na primer, ko nekdo opisuje, kako je biti nekje, si je to mogoče predstavljati. Če pa lahko novico na nek način občutite, kot bi bili sami tam, je vse drugače.” Za proizvajanje tovrstnih novic, katerih produkcija ni poceni, uporabljajo igričarske platforme in navidezno okolje. Čeprav podobnost z igrami ni zanemarljiva, se tukaj posameznik ne igra …
“Posameznik je samo priča, nima telesa. Tudi ne more spremeniti scenarija, saj je to novinarski prispevek, ampak prikazan na določen način. To ni igra, ni stopenj, ne morete dobiti točk,” pravi Nonny de la Peña.
Projekt, s katerim je začela drugače razmišljati o novinarstvu in pripovedovanju zgodb, je govoril o zaporu v Guantamanu. Ustvarila je več kot pet tovrstnih filmov, med njimi Hunger in Los Angeles, ki prikazuje čakanje v vrsti pred javno kuhinjo, ko eden od čakajočih pade v diabetično komo. Nato izbruhne panika. “Hunger in LA je imel zelo velik vpliv na ljudi. Jokali so, doživljali številne emocije. Predsednik svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab si je ta prispevek ogledal in me vprašal, če lahko ustvarim kaj na temo Sirije.”
Na voljo je imela šest tednov, da je zbrala ves potreben material in ustvarila skupino. Zgodba se začne s petjem mladega dekleta na ulici, ko cesto zadane mina. “Nato sem zbrala ekipo snemalcev in fotografov ter jih poslala na meje Sirije in Iraka, kjer zdaj deluje Islamska država. Posneli so begunski center, jaz pa sem ga prenesla v projekt. Z resničnim zvokom in sliko.”
Nonny de la Peña v svojih projektih obravnava težke zgodbe našega časa – lakoto, vojno, nepravičnost, smrt.
“V projektu Use of force prikaže smrt migranta, ki ga ubije ameriška mejna patrulja. Dogodek je posnela mlada ženska, v katerem je jasno razvidno, da so ga zvezali in pretepali. Ni se mogel upirati.”
Žensko, ki je to posnela, je Nonny povabila v laboratorij, skenirala njeno telo in obraz, posnela njene gibe in prenesla v navidezni svet. “Namesto da bi le sedeli in se pogovarjali o dogodku, sta ga poustvarili. Kričala je, spomnila se je kričanja, imela je posnetke, pokazala je svojo izkušnjo.”
Izjemno živa oblika novinarstva bi po njenem mnenju lahko pritegnila tudi mlajšo publiko, ki časopisov že zdavnaj ne prebira več. “V prihodnje bo to postala stalna praksa proizvajanja in pripovedovanja zgodb. Skenirali bomo osebe in jih postavili v navidezni svet. Ljudje si bodo na glavo nadeli posebno čelado za navidezno resničnost in bili priča dogodkom na zelo virtualen način.”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nonny de la Pena je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kakšni so izzivi takšnega novinarstva, kjer posameznik novice ne samo prebira, posluša ali gleda, temveč postane del nje, pa povemo v oddaji Odbita do bita.
Nonny de la Peña je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo.
Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. In za kaj pravzaprav pri vsem tem gre? Posameznik s pomočjo posebne čelade postane del dogajanja oziroma novice, ni več oddaljen prejemnik zgodb, ampak zgodbo s pomočjo navidezne resničnosti doživlja.
“Na primer, ko nekdo opisuje, kako je biti nekje, si je to mogoče predstavljati. Če pa lahko novico na nek način občutite, kot bi bili sami tam, je vse drugače.” Za proizvajanje tovrstnih novic, katerih produkcija ni poceni, uporabljajo igričarske platforme in navidezno okolje. Čeprav podobnost z igrami ni zanemarljiva, se tukaj posameznik ne igra …
“Posameznik je samo priča, nima telesa. Tudi ne more spremeniti scenarija, saj je to novinarski prispevek, ampak prikazan na določen način. To ni igra, ni stopenj, ne morete dobiti točk,” pravi Nonny de la Peña.
Projekt, s katerim je začela drugače razmišljati o novinarstvu in pripovedovanju zgodb, je govoril o zaporu v Guantamanu. Ustvarila je več kot pet tovrstnih filmov, med njimi Hunger in Los Angeles, ki prikazuje čakanje v vrsti pred javno kuhinjo, ko eden od čakajočih pade v diabetično komo. Nato izbruhne panika. “Hunger in LA je imel zelo velik vpliv na ljudi. Jokali so, doživljali številne emocije. Predsednik svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab si je ta prispevek ogledal in me vprašal, če lahko ustvarim kaj na temo Sirije.”
Na voljo je imela šest tednov, da je zbrala ves potreben material in ustvarila skupino. Zgodba se začne s petjem mladega dekleta na ulici, ko cesto zadane mina. “Nato sem zbrala ekipo snemalcev in fotografov ter jih poslala na meje Sirije in Iraka, kjer zdaj deluje Islamska država. Posneli so begunski center, jaz pa sem ga prenesla v projekt. Z resničnim zvokom in sliko.”
Nonny de la Peña v svojih projektih obravnava težke zgodbe našega časa – lakoto, vojno, nepravičnost, smrt.
“V projektu Use of force prikaže smrt migranta, ki ga ubije ameriška mejna patrulja. Dogodek je posnela mlada ženska, v katerem je jasno razvidno, da so ga zvezali in pretepali. Ni se mogel upirati.”
Žensko, ki je to posnela, je Nonny povabila v laboratorij, skenirala njeno telo in obraz, posnela njene gibe in prenesla v navidezni svet. “Namesto da bi le sedeli in se pogovarjali o dogodku, sta ga poustvarili. Kričala je, spomnila se je kričanja, imela je posnetke, pokazala je svojo izkušnjo.”
Izjemno živa oblika novinarstva bi po njenem mnenju lahko pritegnila tudi mlajšo publiko, ki časopisov že zdavnaj ne prebira več. “V prihodnje bo to postala stalna praksa proizvajanja in pripovedovanja zgodb. Skenirali bomo osebe in jih postavili v navidezni svet. Ljudje si bodo na glavo nadeli posebno čelado za navidezno resničnost in bili priča dogodkom na zelo virtualen način.”
Dostop do interneta bi moral biti osnova socialne države, pravi Katja K. Ošljak. Med epidemijo spletna orodja uporablja kot učenka (na tečaju japonščine), kot mentorica otrokom, ki spoznavajo programiranje in kot predavateljica pri predmetu Internetni praktikum na FDV.
Miniserijo o zloglasnem mobilnem omrežju 5G zaokrožujemo z vseprisotnimi teorijami zarote. Mladi raziskovalec na FDV Nejc Slukan ugotavlja, da so bili tehnološki skeptiki neupravičeno kritični že do omrežja 3G in 4G.
Novosti v primerjavi z omrežjem 4G (še) ni veliko, smo ugotovili v prvem delu miniserije o zloglasnem omrežju 5G. Debato nadaljujemo in se sprašujemo, zakaj so razlike pri vzpostavitvi omrežja tako velike med državami in od česa je odvisno, kdaj bo Slovenija dobila najzmogljivejšo različico omrežja 5G. Tokrat z mobilnima operaterjema Telekom Slovenija in A1 Slovenija.
5G je zaenkrat preveč podoben omrežju 4G, da bi lahko govorili o novi generaciji mobilnega omrežja, pravi dr. Boštjan Batagelj s Fakultete za elektrotehniko. Novosti ni veliko, se pa sprašujemo kaj prinašajo in zakaj vzbujajo skrb?
Maruša, Anže in Matej debatirajo o napadih na spletu. Zakaj smo še vedno leni in malomarni? Sprašujejo se, če se splača biti prvi, če vemo, da vse naslednje generacije naprav ali storitev izboljšujejo uporabniško izkušnjo in iščejo uporabne vrednosti tehnologije NFC.
Apple ni presenetil z dovršeno in estetsko predstavitvijo, a si za vse sprecifikacije telefona pripisuje preveč zaslug. Ker cel tehnološki svet v zadnjem tednu govori o najnovejših modelih iPhona, smo tudi mi debatirali o iPhonu 12, igranju iger v oblaku in vislicah, znani analogni igri, ki je postala digitalna.
Nina Pejič je mlada raziskovalka, ki v ospredje raziskovanja postavlja Kitajsko in se navdušuje nad novimi tehnologijami. Zato v novi epizodi debatiramo o odnosu Slovenije do podjetja Huawei; slovenska vlada je namreč kitajskega giganta označila za dobavitelja z visokim tveganjem, o tem, kako so Kitajci s tehnologijami (nadzora) zamejili širjenje koronavirusa ter o mitih in resnicah, ki veljajo za Kitajce in kitajsko tehnološko družbo.
O LinkedInu, ki uvaja priljubljeno storitev stories. Kaj je na video zgodbah, ki izginejo po 24-ih urah tako privlačnega, da bi slavne storije imelo tudi najbolj neprivlačno omrežje na svetu? O trendih v vplivnostnem marketingu. Čeprav je še vedno pomembno štetje sledilcev in všečkov, vedno bolj izstopajo nano in mikro vplivneži z nagovarjanjem nišne publike; ter o jesenskih novostih. Je Google obupal nad telefonom Pixel in kaj prinaša nov pripomoček za pametnejšo televizijo - Chromecast?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. Pomaga jima Boštjan Napotnik, ki piše oglase, blog in kuharske knjige. O Tik Toku, ki je vse pogosteje predmet resnih debat, čeprav ga nihče ne razume dobro. O uporabniški izkušnji, nagovarjanju mladih in trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, ki s politikami vse bolj vpliva na uporabe tehnologij; o uporabnosti kulinaričnih blogov in zgodovini hrane na spletu; ter o virtualnem spremljanju realnih športnih tekem v obdobju epidemije. Zakaj je gledalce bolj navdušila liga NBA kot liga prvakov?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. V prvi epizodi pete sezone jima pomaga kolega novinar in televizijski voditelj Igor E. Bergant. O Facebooku, ki se brani tudi z novicami, da je odstranil 13 računov, povezanih z rusko Agencijo za raziskovanje interneta, ki so širili propagando, lažne novice in se v preteklosti že vpletali v volitve, o najpopularnejši videoigri na svetu Fortnite, ki je v sporu z Applom in Googlom, ker meni, da delitev dobička v njunih spletnih trgovinah ni pravična in o pripomočku, napravi ali aplikaciji, ki je zaznamovala digitalno poletje 2020.
Zadnja epizoda sezone tradicionalno ponuja odbita priporočila. Kateri digitalni pripomočki, aplikacije, podkasti, serije ali filmi so navdušili valovsko multimedijsko redakcijo?
Odbita do bita še zadnjič preverja spremembe, ki so jih po vmešavanju Appla in Googla uvedle države v Evropski uniji. Katere države so bile uspešne pri uvedbi aplikacij za sledenje okuženim s koronavirusom in kaj bi lahko uporabljali v Sloveniji v morebitnem drugem valu okužb?
Dr. Jure Leskovec je profesor na ugledni ameriški Univerzi Stanford. Kako se je na koronakrizo odzvala Silicijeva dolina in kako tehnološki giganti razmišljajo ob aktualni zdravstveni in politični krizi v svetu?
E-pošta je že desetletja namenjena resnim, službenim temam. Spletna družabna omrežja pa tudi zaradi videza in številnih možnosti dajejo občutek bolj sproščene in osebne komunikacije.
Med karanteno smo ugotovili, da ima uporabno vrednost tudi oprema, ki je ponavadi ležala v predalu, na primer spletne kamere ali naglavni mikrofoni. Zaradi šolanja in dela od doma so številne spletne trgovine po svetu celo poročale o razprodaji opreme, ki omogoča komunikacijo na daljavo. Kako izbrati dober domač mikrofon in spletno kamero in kako svoj pametni telefon spremeniti v delujoč mikrofon ali kamero?
Zakaj nekateri optiki prodajajo očala, ki naj bi pomagala proti modri svetlobi, če drugi opozarjajo, da gre samo za marketinško potezo?
Evropa hiti z vzpostavitvijo aplikacij za sledenje uporabnikom, ki so okuženi s koronavirusom. Kot se je pokazalo v zadnjih dveh mesecih enotne rešitve ni mogoče najti, zato sta se vmešala še tehnološka velikana Apple in Google. Lahko torej mobilne aplikacije rešijo poletne dopuste ali nam zagotovijo varnejšo, zdravo prihodnost?
Kaj počne etični heker? Kako najti mejo med dovoljenimi in kaznivimi vdori v računalniške sisteme in aplikacije? In zakaj so omrežja v korona dobi bolj ranljiva? Odgovarja pionir etičnega hekerstva pri nas, Milan Gabor.
Maruša in Anže testirata spomladanske novosti in se sprašujeta kakšen bo telefonski trg 2020 zaradi pandemije koronavirusa? "Posledice nedvomno bodo," pravi tehnološki novinar Dan Moren.
Na vprašanja o teorijah zarote, tehnološkem nadzoru državljanov in družabnih omrežjih, ki se prvič v zgodovini odzivajo na lažne novice, odgovarja novinarski kolega Lenart J. Kučić.
Neveljaven email naslov