Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.
“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”
– Boštjan Špetič
Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.
Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.
Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.
Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.
Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.
“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”
– Andraž Andrejaš
Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.
Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.
Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.
“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”
– Rok Ajdnik
Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.
“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”
– Boštjan Špetič
Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.
Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.
Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.
Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.
Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.
“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”
– Andraž Andrejaš
Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.
Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.
Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.
“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”
– Rok Ajdnik
Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.
Po sodbi sodišča EU mora Google ugoditi zahtevam posameznikov, naj se med rezultati iskanja ne pojavljajo njihovi osebni podatki. O pravici do pozabe oziroma izbrisa z Jeffom Jarvisom in mag. Andrejem Tomšičem.
Valovska spletna ekipa se je v soboto odpravila v Trboje, kjer so se že osmič zbrali slovenski spletni profesionalci. Webmaster piknik je tisti dan v letu, ko se ljudje z interneta srečajo v živo, že nekaj let pa piknik ni namenjen samo webmasterjem, ampak vsem, ki se ukvarjajo z internetom in povezanimi tehnologijami.Pogovarjali smo se s številnimi tviteraši, programerji, novinarji, dizajnerji in drugimi spletnimi profesionalci. Slišali jih boste v oddaji Odbita do bita, tema pogovora bo seveda internet!
Povezovanje na javna brezžična omrežja (WiFi) z mobilnimi napravami je postalo vsakdanje opravilo. Vendar pri tem radi pozabljamo tudi na varnost svojih podatkov, ki jih delimo, in aplikacij, ki jih uporabljamo. Po spletu lahko tudi najdemo več nasvetov, kako se zavarovati pred prestrezanjem podatkov. V tokratni oddaji Odbita do bita smo spoznali, kako vam lahko spletni kriminalci življenje postavijo na glavo in kako se zavarovati na javnih brezžičnih omrežjih.
Področje avtomatske prepoznave govora in sintetizatorjev govora je v zadnjih nekaj letih doživelo razcvet. Zaradi učinkovitih orodij, ki angleški govor prepoznavajo z izredno visoko, skoraj stoodstotno natančnostjo, so se vsi večji proizvajalci mobilne telefonije, tabličnih računalnikov in skratka tehnoloških rešitev vseh vrst začeli posluževati glasovnih ukazov v vse večji meri. A pri tem uporabniki, ki izhajamo iz slovensko govorečega okolja, naletimo na težavo – učinkovitega programa za splošno rabo, ki bi prepoznaval govorjeno slovenščino, zaenkrat še ni.
Odbita do bita tokrat raziskuje viralnost na spletu. Je uspeh viralnega videa res odvisen samo od smešne ali neumne vsebine? Viralne spletne trende doma in v tujini opisuje gost oddaje Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriškem Stanfordu.
Z direktorjem družabnih omrežij v eni izmed oglaševalskih agencij iz Londona Jamesom Whatleyjem smo se pogovarjali o vedno večjem uvajanju oglaševanja v družabnih omrežjih.
Založba Goga je s podporo Javne agencije za knjigo ustvarila aplikacijo za androide imenovano Slovenian Literature, s pomočjo katere lahko tuji založniki dobijo informacije o slovenskih avtorjih in vpogled v vzorčne prevode njihovih knjig.
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ta teden potekajo osmi Dnevi industrijske robotike. Ta veja robotike je z nami že več kot 50 let – od leta 1961, v minulih desetletjih pa je močno olajšala industrijsko proizvodnjo in pocenila številne dobrine. V prostorih fakultete si je mogoče ogledati sedem tovrstnih robotov in še dva prototipa, vse pa so v nekajmesečnem delu zasnovali študentje sami. Med drugim roboti z obiskovalci igrajo namizni hokej in košarko, pečejo vaflje in za kozarec pijače lovijo nasmehe. V oddaji Odbita do bita skupaj z Majo Ratej opišemo v naslednjih minutah.
Facebook znova uvaja spremembe. Predstavljamo nov iskalnik – Graph Search, ki vam olajša iskanje skupnih interesov, prijateljev in priljubljenih destinacij. O prednostih in slabostih bomo razpravljali s komunikologom Domnom Savičem in državno nadzornico za varstvo osebnih podatkov Evo Kalan.
South by South West je eden pomembnejših ameriških festivalov, saj pritegne pozornost filmske, glasbene in tehnološke industrije. Austin v Texasu ima tako zavidljivo mesto na zemljevidu inovacij. Tja hitijo vsi tehnološki velikani in evangelisti nove digitalne realnosti. Med njimi je bil tudi Slovenec Andraž Tori.
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja z Nevrološke klinike v Ljubljani razvili e-storitev in mobilno aplikacijo ParkinsonCheck.
Kartica Urbana se seli na mobilne telefone in prinaša številne prednosti uporabe LPPja, Biciklja, parkirišč itd. Še preden smo jo uporabniki dobili v roke je aplikacija prejela prestižno nagrado MasterCard Transport Ticketing Award za najuspešnejši program in sistem mobilnega zaračunavanja in upravljanja vozovnic.
Bi lahko računalniki kdaj prav zares mislili kot ljudje? "Primerjajva nas in podmornice. Ljudje lahko plavamo, toda, ali plavajo tudi podmornice?" Tako nam je na vprašanje, ali bodo računalniki kdaj mislili, odgovoril Kerrie Holley, eden vodilnih strokovnjakov družbe IBM, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji. "Podmornice seveda ne plavajo, a kljub temu lebdijo in se premikajo v vodi in s tem ustvarjajo iluzijo plavanja. Plavajo pa ne." In podobno bo tudi s superračunalniki ...
Zimski Soči bo tudi v znamenju Twitterja, v 140 znakih se bodo oglašali številni slovenski športniki, na čelu z Anžetom Kopitarjem in Tino Maze. Kakšna so pravila in omejitve olimpijskega tvitanja, kdo so globalni zvezdniki športne tvitosfere, kako bomo tvitali za naše ...
Ob deseti obletnici Facebooka znanstveniki s Princetona napovedujejo njegov skorajšnji zaton. Raziskavo komentira dr. Marko Milosavljević s FDV.
Brian Kaas je ilustrator v podjetju Google. Če znamka še ni na vrhu najmočnejših, pa je zagotovo ena izmed najbolj igrivih. Kaas je del ekipe Google Doodle, ki pripravlja priložnostne različice logotipa. Pred dnevi je narisal Kekca, ki je krasil slovensko različico priljubljenega iskalnika.
Pametni telefoni so del našega vsakdana, in aplikacije tudi. Ne bomo povzdigovali pametnih mobilcev ali bognedaj pretiravali glede njihove uporabnosti, spomnili pa bomo na nekaj najbolj uporabnih orodij oziroma aplikacij, ki jih uporabljajo novinarji oddaje Odbita do bita. Brez katere pa vam živeti ni?
Tiskani časopisi so razmeroma varni proti izmišljenim novicam, ne pa tudi splet. Strica Kim Jong Una niso pojedli sestradani psi, satelit ni posnel čudovite fotografije Evrope ob vstopu v novo leto, sneg ni prekril piramid v Egiptu in slovenska policija ni obiskala punce zaradi tvita o nutelli. Zakaj spletni mediji takšne zgodbe vendarle objavljajo? Kaj pa če je vse izmišljeno? O trendih in neizmerni želji po viralnosti razmišlja bloger in kolumnist Aljaž Pengov Bitenc.
Mobilne naprave in njihovi prav tako mobilni lastniki soustvarjajo primerno okolje in trenutek za širitev ponudbe podcastov – tudi domačih. O vse bolj pestri krajini slovenskih podcastov govorijo njihovi neodvisni avtorji.
Arhiv RTV Slovenija je stopil v novo dimenzijo. O novostih in izobljšavah Luka Zebec, vodja multimedijskega centra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov