Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.
“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”
– Boštjan Špetič
Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.
Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.
Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.
Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.
Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.
“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”
– Andraž Andrejaš
Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.
Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.
Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.
“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”
– Rok Ajdnik
Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.
“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”
– Boštjan Špetič
Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.
Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.
Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.
Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.
Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.
“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”
– Andraž Andrejaš
Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.
Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.
Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.
“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”
– Rok Ajdnik
Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov